prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

IP je presojal odločitev organa, s katero je ta zaradi obstoja izjeme po 3. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ prosilcu zavrnil dostop do odgovora organa, ki ga je ta posredoval Varuhu človekovih pravic v okviru postopka, ki teče pred Varuhom človekovih pravic. IP je ugotovil, da presojani dokument vsebuje številne varovane osebne podatke, pri čemer uporaba instituta delnega dostopa zaradi koncentracije osebnih podatkov ni mogoča. Ker je IP ugotovil obstoj izjeme po določbi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, za zahtevane dokumente ni ugotavljal tudi obstoja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je prav tako skliceval organ.  
 

ODLOČBA:

Številka: 090-485/2025/2

Datum: 14. 5. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec) z dne 13. 10. 2025, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DODV – 317/2025-4 z dne 7. 10. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 13. 10. 2025, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV – 317/2025-4 z dne 7. 10. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 9. 9. 2025 na organ naslovil zahtevo: »Glede na uradni poziv Urada varuha človekovih pravic št. 15.0-10/2025-8-11502 z dne 11.  8. 2025, vse kot posledica dejstva, da ste mi nezakonito onemogočili izvajanje ustavne pravice do obrambe, vas v kontekstu IJZ pozivam, da me opremite s fco. vašega uradnega odgovora, ki ste ga tozadevno posredovala Uradu varuha človekovih pravic…«.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. DODV – 317/2025-4 z dne 7. 10. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zaradi izjeme po 3. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil posredovanje zahtevane dokumentacije.

(3) Zoper navedeno odločitev je prosilec dne 13. 10. 2025 pri organu podal pritožbo ustno na zapisnik. Navedel ja, da kategorično prereka odločbo organa ter nasprotuje njegovi ugotovitvi, da bi dokument nastal za notranje potrebe delovanja organa.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij in postavljene zahteve. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane informacije, se je treba vprašati, ali bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, če bi organu postavil isto zahtevo. Gre za t. i. načelo univerzalnega prosilca »erga omnes«, na podlagi katerega se presoja, ali lahko dokumente, kot so opredeljeni v zahtevi, prejme kdorkoli, ne glede na pravni interes ali osebni status konkretnega prosilca. Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca je torej lahko odločitev samo univerzalna, ne glede na njegove osebne okoliščine.

(7) Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov ter na izjemo notranjega delovanja, je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta, s sklicevanjem na izjemi od prostega dostopa iz 3. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(8) V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ glede obstoja izjeme varstva osebnih podatkov povzel določbe ZDIJZ, ZVOP-2 ter Splošne uredbe o varstvu podatkov ter ugotovil, da zahtevi prosilca ustreza odgovor organa št. DODV-319/2025 z dne 8. 9. 2025. Nadalje je ugotovil, da prosilec zahteva posredovanje dokumenta v zvezi s konkretnim postopkom, pri čemer je že sam podatek o tem, da je nekdo stranka določenega postopka, v povezavi z navedenimi okoliščinami tega postopka, treba obravnavati kot osebni podatek posameznika. Prav tako organ navaja, da gre za varovane osebne podatke konkretnega posameznika, ki se obravnavajo v okviru zaupnega postopka po Zakonu o varuhu človekovih pravic.

(9) IP je vpogledal v zahtevani dokument, št. DODV-319/2025 z dne 8. 9. 2025, pri čemer zaključuje, da je organ v izpodbijani odločbi pravilno ugotovil, da prosilec zahteva osebne podatke, da je organ pravilno navedel tudi zakonsko podlago, torej definicijo osebnega podatka in definicijo obdelave osebnih podatkov ter pravilno navedel pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov po Splošni uredbi o varstvu podatkov, česar IP, v izogib ponavljanju, ponovno ne navaja. IP je v tej zvezi sledil odločitvi organa, da pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov v konkretnem primeru ne obstaja. IP namreč glede na vsebino zahtevanega dokumenta ugotavlja, da je podatke o tem, da je posameznik podal pobudo za začetek postopka pri Varuhu človekovih pravic, razlogi za vložitev pobude, osebne okoliščine pobudnika ter navezne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da se zahteva nanaša na konkretni postopek v zvezi s konkretnim posameznikom, mogoče šteti za osebne podatke, pri čemer je s sklicevanjem na njegovo ime in priimek, nedvoumno določen, in torej pomeni osebni podatek po navedeni definiciji iz Splošne uredbe o varstvu podatkov. IP ugotavlja, da pravna podlaga za razkritje navedenih podatkov ni podana, zato javnost ni upravičena dostopati do tovrstnih informacij, kar posledično pomeni, da je odločitev organa v predmetni zadevi pravilna.

(10) IP ugotavlja, da v konkretnem primeru ni možno uporabiti instituta delnega dostopa. Kljub temu, da zahtevani dokument sicer vsebuje imena in priimke javnih uslužbencev, ki so prosto dostopne informacije javnega značaja, je IP ocenil, da bi bila izvedba delnega dostopa pri posredovanju zahtevanega dokumenta nesmiselna. Delnega dostopa, kot ga določa 7. člen ZDIJZ, v konkretnem primeru namreč ni mogoče izvesti na način, da bi se varovani osebni podatki iz zahtevane dokumentacije izločili, saj bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost. Tako dostopen dokument bi predstavljal zgolj »vzorec« dokumenta, ki bi bil brez posebne vrednosti za prosilca oziroma javnost.

(11) Ker je IP ugotovil obstoj izjeme po določbi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, za zahtevane dokumente ni ugotavljal tudi obstoja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je prav tako skliceval organ.

(12) Upoštevajoč vse navedeno, je IP zaključil, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(13) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(14) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav

namestnica pooblaščenke