prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

Organ je s sklepom na podlagi 4. tč. 1 odst. 129. člena ZUP zavrgel zahtevo prosilca za posredovanje »Poročila o ocenjevanju vrednosti«. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je organ zahtevo z izpodbijanim sklepom pravilno zavrgel, ker je je glede celotne zahtevane dokumentacije še vedno podana izjema notranjega delovanja po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, o čemer je že bilo odločeno z odločbo IP, dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-483/2025/3

Datum: 13. 2. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po svetovalki informacijske pooblaščenke mag. Vanji Zrimšek, po pooblastilu št. 100-4/2013/111 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 13. 10. 2025, zoper sklep Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. DODV-309/2025-2 z dne 29. 9. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 13. 10. 2025 zoper sklep Državnega odvetništva Republike Slovenije št. DODV-309/2025-2 z dne 29. 9. 2025 se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je dne 1. 9. 2025 pri organu vložil zahtevo za posredovanje fotokopij:

- dokumenta, s katerim organ upravičuje izračun 'poštene' odškodnine v delni pripoznavi v znesku 226.255 €, vse na dan 7. 6. 2006,

- dokumenta, s katerim organ upravičuje procent končanja rekonstrukcije tozadevnega izračuna 'poštene' odškodnine delne pripoznave v znesku 226.255 €, vse na dan 7. 6. 2006,

- dokumenta, iz katerega bo razvidna uradna vrednost parcele, ki jo je organ tozadevno upošteval ob izračunu tozadevne delne pripoznave škode z dne 21. 3. 2024, vse ob arbitrarno naklepno! nezakoniti porušitvi sinovega vseljenega doma v dneh od 12.10. 2010 do 15. 10. 2010,

- formule in samega izračuna, s katerim je organ uspel izračunati tozadevni znesek delne pripoznave..

(2) Organ je zahtevo prosilca s sklepom št. DODV-309/2025-2 z dne 29. 9. 2025 (dalje izpodbijani sklep) zavrgel. Navedel je, da skladno z določilom prvega odstavka 21. člena ZDIJZ postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo v organu vodi in v njem odloča predstojnik ali uradna oseba iz 9. člena tega zakona, v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Ena od procesnih predpostavk za odločanje o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja je tudi zahteva, da o isti stvari ne moreta teči dva postopka oziroma, da o isti stvari ne more biti dvakrat odločeno (4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP). Organ je ugotovil, da je o dostopu do dokumentov, zahtevanih z vlogo prosilca z dne 1. 9. 2025, odločal že v postopku o istovrstni zahtevi prosilca z dne 27. 3. 2024, v katerem je bila v ponovljenem postopku izdana odločba št. DODV-107/2024-7 z dne 3. 7. 2024, s katero je bila zahteva prosilca zavrnjena. Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 10. 7. 2024 vložil pritožbo na IP. IP je pritožbo prosilca zavrnil z odločbo št. 090-283/2024/3 z dne 10. 9. 2024. Na podlagi navedenega je organ zahtevo prosilca z dne 1. 9. 2025 zavrgel.

(3) Prosilec je zoper izpodbijani sklep dne 13. 10. 2025 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da sklep kategorično prereka, saj v primeru, da organ sledi lastnim zavezam o poštenem delovanju v konceptu poštene odškodnine, kot jo prezentira sama generalna državna odvetnica, ne vidi razumnega razloga, zakaj bi bili iskani podatki/dokumenti problematični, saj so morali biti izračunani oz. izdelani na temelju neovrgljivih dokazov. Prosilec od IP pričakuje, da bo na predpisanih parametrih dolžnega poštenega delovanja organa v predmetnih pritožbah odločil tako, da bo posameznik zaščiten pred nadaljnjim kršenjem človekovih pravic, kar je moč doseči le in samo s transparentnim delovanjem državne institucije, to je v danem primeru organ, ki je zavezan k poštenju in resnici ter materialnim dokazom, pa tovrstnih elementov v delovanju organa ni moč zaslediti, niti z lučjo pri sončnem dnevu sredi avgusta.

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijanega sklepa ni nadomestil z novo odločitvijo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, poslal v odločanje IP s spremnim dopisom št. DODV-309/2025-4 z dne 16. 10. 2025.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo oziroma sklep v delu, v katerem ga prosilec izpodbija. Sklep tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) V obravnavanem primeru je sporno, ali je organ z izpodbijanim sklepom pravilno zavrgel zahtevo prosilca, ker je o dostopu do dokumentov, zahtevanih z vlogo prosilca z dne 1. 9. 2025, že odločil z zavrnilno odločbo.

(7) ZUP v četrti točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno, pa je stranka pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti, enako pa ravna, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

(8) Organ je v izpodbijanem sklepu pojasnil, da je o dostopu do dokumentov, zahtevanih z vlogo prosilca z dne 1. 9. 2025, odločal že v postopku o istovrstni zahtevi prosilca z dne 27. 3. 2024, v katerem je bila v ponovljenem postopku izdana odločba št. DODV-107/2024-7 z dne 3. 7. 2024, s katero je bila zahteva prosilca zavrnjena. Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 10. 7. 2024 vložil pritožbo, ki jo je IP zavrnil z odločbo št. 090-283/2024/3 z dne 10. 9. 2024. O tem se je IP prepričal z vpogledom v dokumentacijo v zadevi št. 090-283/2024/3, pri čemer je ugotovil, da je bil v zadevi, o kateri je IP odločil z odločbo št. 090-283/2024/3 z dne 10. 9. 2024, predmet presoje dostop do drugega dela dokumenta »Poročilo o pregledu dokumentacije za spis Državnega odvetništva št. P-1171/2014«, ki ima naslov »Poročilo o ocenjevanju vrednosti«. Organ je pred izdajo izpodbijanega sklepa ugotovil, da tudi informacije, ki jih je prosilec zahteval dne 1. 9. 2026, izhajajo iz istega dokumenta, tj. iz drugega dela dokumenta »Poročilo o pregledu dokumentacije za spis Državnega odvetništva št. P-1171/2014«, ki ima naslov »Poročilo o ocenjevanju vrednosti« (v nadaljevanju zahtevani dokument). Navedeno pomeni, da je bila o zahtevi prosilca, da se mu omogoči dostop do zahtevanega dokumenta, že izdana zavrnilna odločba (tj. št. DODV-107/2024-7 z dne 3. 7. 2024, ki jo je potrdil IP z odločbo št. 090-283/2024/3 z dne 10. 9. 2024). Za primere, ko je bila izdana zavrnilna odločba, je treba preveriti še, ali se je dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, spremenila. V primeru, da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila, se lahko takšna zahteva zavrže.

(9) Glede na to, da je prosilec zahtevo tako v zadevi št. 090-283/2024 kot tudi zahtevo z dne 1. 9. 2025 vložil na isti pravni podlagi, tj. ZDIJZ, je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali se je relevantno dejansko stanje spremenilo v času po izdaji odločbe št. 090-283/2024/3 z dne 10. 9. 2024. Iz navedene odločbe izhaja, da je bil prosilcu dostop do zahtevanega dokumenta zavrnjen na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po navedeni izjemi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če sta kumulativno izpolnjena dva kriterija:

- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in

- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).

(10) IP ugotavlja, da se relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev v odločbi IP št. 090-283/2024/3 z dne 10. 9. 2024, s katero je potrdil obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v času po izdaji navedene odločbe ni v ničemer spremenilo. V izogib ponavljanju se IP sklicuje na obrazložitev v odločbi št. 090-283/2024/3 z dne 10. 9. 2024, na tem mestu pa poudarja zgolj bistvene ugotovitve. Zahtevani dokument je bil izdelan izključno za notranje potrebe organa, in sicer za pripravo strategije zastopanja državnega organa (prej Ministrstva za okolje in prostor, zdaj Ministrstva za naravne vire in prostor), ki ga organ izvaja na podlagi Zakona o državnem odvetništvu (Uradni list RS, št. 23/17 in 100/25 – ZSSve-A; v nadaljevanju ZDOdv), torej gre že po sami naravi stvari za dokument, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa. Zahtevani dokument vsebuje ključne podatke in izračune, pomembne za pripravo ocene in strategije zastopanja organa, kar pomeni, da iz njega izhaja postopek oziroma način razmišljanja in oblikovanja stališč in mnenj znotraj organa. Navedeno smiselno potrjuje, da gre v obravnavani zadevi za dokument, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, saj je bil izdelan izključno za pripravo strategije zastopanja državnega organa in ne kot stališče, ki bi bilo neposredno namenjeno nasprotni stranki spora ali javnosti na splošno. Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da zahtevani dokument še vedno izpolnjuje prvi kriterij izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(11) IP je v nadaljevanju ugotovil, da je glede zahtevanega dokumenta izpolnjen tudi drugi kriterij za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker ni nobenih razlogov, zaradi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da razkritje dokumenta ne bi povzročilo motenj, ki jih je organ zatrjeval v postopku št. 090-283/2024. IP se, v izogib ponavljanju, na te navedbe organa v postopku št. 090-283/2024 sklicuje in ocenjuje, da je zatrjevane motnje za delovanje organa povsem objektivno in razumno možno pričakovati, njihov obstoj pa bi pomenil resno oviro za nadaljnje delo organa pri zastopanju, ki bi ga z razkritjem zahtevanega dokumenta veliko težje izvajal oziroma bi bilo po kvaliteti slabše. Ker je namen izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ prav v tem, da se varuje notranje razmišljanje organa in s tem tudi strokovna poročila, ki jih organ pridobi zaradi oziroma v zvezi s postopkom tega razmišljanja, IP zaključuje, da je v zvezi z zahtevanim dokumentom še vedno izpolnjen tudi drugi kriterij in je posledično podana zatrjevana izjema od prostega dostopa.

(12) Upoštevaje navedeno je IP ugotovil, da je v obravnavanem primeru podana izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in da se dejansko stanje, ki je relevantno za opredelitev te izjeme, ni spremenilo v času po izdaji odločbe IP št. 090-283/2024/3 z dne 10. 9. 2024.

(13) Na podlagi dejstva, da je bila o zahtevi za dostop do zahtevanih dokumentov že izdana zavrnilna odločba, dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo, je IP zaključil, da je odločitev organa v izpodbijanem sklepu, da zahtevo prosilca z dne 1. 9. 2025 zavrže, pravilna. Pritožba prosilca tako ni utemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(15) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka odločbe).

(16) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:  

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.

svetovalka IP