prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je slednji zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov in nezmožnosti uporabiti institut delnega dostopa zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju njegove pritožbe zoper odločbo okrožnega sodišča zaradi izplačila odškodnine. IP je ugotovil, da je organ napačno uporabil materialno pravo v zvezi s 7. členom ZDIJZ ter da je uporaba instituta v predmetni zadevi mogoča. Pritožbi prosilca je delno ugodil in mu ob uporabi instituta delnega dostopa (prekritje varovanih osebnih podatkov) omogočil seznanitev z zahtevanim dokumentom.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-470/2025/2

Datum: 13. 5. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. in prvega 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec) z dne 26. 9. 2025, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DODV - 304/2025-2 z dne 23. 9. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožbi prosilca z dne 26. 9. 2025, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV - 304/2025-2 z dne 23. 9. 2025, se delno ugodi, izpodbijana odločba se delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronskem zapisu posredovati:

-          dokument št. P-A17-472/2021 z dne 4. 1. 2023, pri čemer je dolžan na prvi strani prekriti ime in priimek ter naslov tožeče stranke, na drugi strani, v drugi vrstici obrazložitve, ime in priimek tožeče stranke, na drugi strani obrazložitve, v četrti vrstici, besedilo od »nadzornega sveta« dalje do »s strani bančnega…« v isti vrstici, na drugi strani obrazložitve, v dvanajsti vrstici, besedilo od »nadzornika v« do konca te vrstice, na strani štiri, v osmi in deveti vrstici drugega odstavka, ime in priimek posameznika, na sedmi strani, v četrti in peti vrstici tretjega odstavka, besedilo v oklepaju ter na osmi strani, v četrti vrstici, prvega odstavka, besedilo od »funkcije v » dalje do »o čemer..  

2.     V preostalem delu (glede osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s prejšnjo točko tega izreka) se pritožba zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 26. 8. 2025 na organ naslovil zahtevo za posredovanje pritožbe, s katero organ ni uspel v sodbi v imenu ljudstva Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 541/2024.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. DODV - 304/2025-2 z dne 23. 9. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v celoti zavrnil posredovanje zahtevane dokumentacije. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da je prosilec zahteval dokument v povezavi s postopkom, v katerem nastopa fizična oseba, zato je potrebno dostop do zahtevanega dokumenta zavrniti na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Že sam podatek o tem, da je nekdo stranka določenega postopka, v povezavi z okoliščinami tega postopka, je po mnenju organa treba obravnavati kot osebni podatek posameznika. V konkretnem primeru tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanem dokumentu organ ne bi mogel zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, zato uporaba instituta delnega dostopa ni mogoča. Ob tem se sklicuje tudi na sodno prakso, iz katere izhaja, da anonimizacija ni možna v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika in okoliščine, na podlagi katerih je posameznih nedvomno določljiv in zanj zahteva določene (osebne) podatke.

(3) Zoper navedeno odločitev je prosilec dne 26. 9. 2025 vložil pritožbo. V njej navaja, da kategorično prereka odločbo organa, katere temelj je javna polemika v reviji Pravna praksa glede pravnomočne sodbe Višjega sodišča v Ljubljani – v imenu ljudstva  opr.št. II Cp 541/2024. Dodaja, da je citirana sodba dostopna na internetu, pri čemer izpostavlja, da v zahtevi z dne 26. 8. 2025 ni navedel imena in priimka fizične osebe, niti ni v njej navedel okoliščin, na podlagi katerih je posameznik nedvomno določljiv. Meni, da zavrnitev dostopa do zahtevanega dokumenta ni v ničemer relevantna glede na vsebino njegove zahteve z dne 26. 8. 2025.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

Pritožba je delno utemeljena.

(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) IP pritrjuje storilcu, da navedba organa, da anonimizacija ni možna v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika, v obravnavanem primeru ni relevantna. Z vpogledom v zahtevo prosilca z dne 26. 8. 2026 se je namreč IP prepričal, da slednji v zahtevi ni navedel imena in priimka tožeče stranke, niti v njej ni navedel okoliščin, na podlagi katerih je posameznik nedvomno določljiv.

(7) Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov in ugotovitev, da uporaba instituta delnega dostopa v konkretnem primeru ni mogoča, je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je na podlagi navedenega prosilcu zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta. V zvezi z izjemo varstva osebnih podatkov IP ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi pravilno navedel zakonsko podlago, torej definicijo osebnega podatka in definicijo obdelave osebnih podatkov ter pravilno navedel pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov po Splošni uredbi o varstvu podatkov, česar IP, v izogib ponavljanju, ponovno ne navaja.

(8) Organ je kot dokument, ki ustreza zahtevi prosilca, prepoznal dokument, ki se nahaja v zadevi organa, ki jo ta vodi pod opr. št. P-472/2021, pod zap. št. 106: pritožba z dne 4. 1. 2024. Ob tem IP dodaja, da je presojani dokument datiran z dne 4. 1. 2023, pri čemer iz celokupne zadeve izhaja, da gre za očitno napako pri zapisu datuma (popis spisa zadeve št. P-472/2021, sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 6. 11. 2023).

(9) IP je vpogledal v presojani dokument, tj. dokument P-A17-472/2021 z dne 4. 1. 2023 (pritožbo organa z dne 4. 1. 2023 zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani zaradi plačila odškodnine), in ugotovil, da je organ napačno zaključil, da uporaba instituta delnega dostopa v konkretnem primeru ni mogoča.

(10) Institut delnega dostopa ureja 7. člen ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena (npr. osebne podatke in druge izjeme iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju Uredba) v 19. členu natančneje opredeljuje tehnične vidike delnega dostopa. Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih Uredbe ne bi bilo izvedljivo. Delni dostop je torej treba omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik.

(11) IP ugotavlja, da zahtevani dokument poleg splošnih navedb (povzemanje splošnih dejstev, poteka postopka pred okrožnim sodiščem, sodne prakse) vsebuje tako varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (ime in priimek tožeče stranke, njegov naslov, podatek o funkciji tožeče stranke, ime in priimek posameznika), kot tudi prosto dostopne osebne podatke, ki jih je dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (ime in priimek državne odvetnice). Z vpogledom v presojani dokument IP ugotavlja, da je delni dostop do njegove vsebine mogoč, saj je varovane osebne podatke mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost. Organ je tako napačno uporabil materialno pravo (v zvezi z uporabo 7. člena ZDIJZ) in posledično napačno odločil o zadevi, zato je IP, na podlagi prvega 252. člena ZUP, izpodbijano odločbo delno odpravil ter odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih je organ v posredovanem dokumentu dolžan prekriti, pa je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

(12) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(13) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav

namestnica pooblaščenke