prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dokument, ki se nanaša nanj, organ je zahtevo zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. IP je odločitvi organa sledil, ker se v postopku po ZDIJZ ne presoja tega, kdo dokument zahteva in ali je konkretni posameznik do dokumenta upravičen, temveč ali se lahko z dokumentom seznani kdorkoli.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-455/2025/2

Datum: 9. 12. 2025    

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05,  s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 12., 22. in 24. 9. 2025, ki ga zastopa …, zoper odločbo št. DODV-302-303/2025-2, z dne 9. 9. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 12., 22. in 24. 9. 2025 zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije št. DODV-302-303/2025-2 z dne 9. 9. 2025 se zavrne.

2.     Zahteva prosilca za povračilo stroškov se zavrne.

3.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je 13. 8. 2025, 18. 8., 21. 8., 24. 8. in 1. 9. 2025 na organ vložil zahtevo za pridobitev odredbe …, s katero je bilo prosilcu prepovedano vstopiti v prostore organa.

(2) Organ je zahteve prosilca zavrnil, ker se dostop do dokumentov nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z učinkom erga omnes, torej, ali bi dokumente lahko prejel kdorkoli, ki bi na organ naslovil isto zahtevo. Zahteva prosilca se nanaša na varovane osebne podatke določljivega posameznika (dejstvo, da je nekdo stranka postopka v povezavi z okoliščinami tega postopka je treba obravnavati kot osebne podatke posameznika). Ker podlage za razkritje teh osebnih podatkov javnosti ni, je organ zahtevo zavrnil.

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo dne 12. 9. 2025 vložil pritožbo. Meni, da bi moral biti seznanjen z vsebino odredbe, saj gre za ustavno pravico. Prosilec je dne 22. 9. 2025 pritožbo vložil tudi po pooblaščencu, ki je trdil, da organ ne vodi postopka zoper prosilca, kot organ zmotno navaja. Prav tako je prosilec vložil že več uradnih vlog glede dostopa do informacij javnega značaja glede …, pa ni bilo poizkusov preprečitve pridobivanja iskanih informacij javnega značaja. Prosilec je svojo pritožbo dopolnil tudi z elektronskim sporočilom z dne 24. 9. 2025, v katerem ni bilo pritožbenih navedb zoper odločbo, temveč zgolj subjektivna stališča prosilca v povezavi z delovanjem organa.

(4) Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP, z dopisom št. DODV-302-303/2025-6 z dne 29. 9. 2025.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(7) Glede izjeme varstva osebnih podatkov IP pojasnjuje, da se je s 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov). Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

(8) Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

(9) V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

(10) Glede na to, da je prosilec v zahtevah izrecno zahteval odredbo, ki se nanaša nanj in na prepoved vstopa v prostore organa, IP ugotavlja, da je organ postopal pravilno, ko je dostop do zahtevanih dokumentov v celoti zavrnil. IP pojasnjuje, da je že sam podatek o tem, da je državni organ nekomu (poimenski fizični osebi), prepovedal vstop v prostore, predstavlja varovan osebni podatek tega posameznika. Prav tako so varovan osebni podatek posameznika razlogi, zaradi katerih je organ posamezniku prepovedal vstop. Ker je prosilec v zahtevi navedel, na katerega posameznika se njegova zahteva nanaša, v konkretnem primeru tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznikov, na katera se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika oz. okoliščine, na podlagi katerih je posameznik nedvomno določljiv in zanj zahteva določene (osebne) podatke.

(11) V konkretnem primeru je pravno irelevantno dejstvo, da prosilec po ZDIJZ zahteva dokumente v povezavi z njim ali z njegovimi družinskimi člani. Informacija javnega značaja je namreč lahko prosto dostopna le, če se z njo lahko seznani kdorkoli drug, pri čemer specifične okoliščine in družinska povezava ni bistvena pri odločanju, ali je dokument javen. IP ugotavlja, da nihče ne bi imel pravice dostopati do zahtevanih dokumentov, če bi pri organu vložil isto zahtevo, ker podlage, da bi se javnost seznanila s podatkom, da je posamezniku prepovedan vstop v prostore organa in razloge za to, splošna javnost v konkretnem primeru nima, saj gre za varovani osebni podatek posameznika, na katerega se odredba nanaša. Glede na navedeno prosilec v postopku po ZDIJZ ne more postaviti zahteve, ki se nanaša nanj, saj dokumenti v povezavi z njim niso informacije, ki bi bile prosto dostopne splošni javnosti, zato se z njimi ne more seznaniti niti sam prosilec, čeprav ta zaradi samega dejanskega stanja, že razpolaga z določenimi podatki glede tega postopka.

(12) Kot je pravilno navedel že sam organ, se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij in postavljene zahteve. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane informacije, se je treba vprašati, ali bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, če bi organu postavil isto zahtevo. Gre za t. i. načelo univerzalnega prosilca »erga omnes«, na podlagi katerega se presoja, ali lahko dokumente, kot so opredeljeni v zahtevi, prejme kdorkoli, ne glede na pravni interes ali osebni status konkretnega prosilca.

(13) Na podlagi navedenega je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper izpodbijano odločbo, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(14) Glede povrnitve priglašenih stroškov postopka zahteva prosilca ni utemeljena. Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilca, zato prosilec sam nosi svoje stroške postopka. Upoštevaje navedeno je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(15) Posebni stroški v tem postopku niso nastali, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(16) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke