prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

Organ je zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov iz razloga, da ne predstavljajo informacije javnega značaja. IP je v pritožbenem postopku sicer ugotovil, da zahtevani dokumenti izpolnjujejo pogoje za informacijo javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, vendar prosilec nima pravovarstvenega interesa, saj gre dejansko za dokumente prosilca in z zahtevanimi dokumenti torej že razpolaga. IP je tako pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-392/2025/6

Datum: 24. 11. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 21. 8. 2025, zoper odločbo DRŽAVNEGA ODVETNIŠTVA REPUBLIKE SLOVENIJE, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. DODV-264/2025-2 z dne 13. 8. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 21. 8. 2025 zoper odločbo DRŽAVNEGA ODVETNIŠTVA REPUBLIKE SLOVENIJE, št. DODV-264/2025-2 z dne 13. 8. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 16. 7. 2025 zahteval posredovanje fotokopij:

- sporočil tožečih strank in/oziroma njihovih pravnih zastopnikov po skupnem znesku, na katera se nanaša zadnji stavek tretjega odstavka dopisa organa št. P-1171/2014-703-L z dne 8. 7. 2025;

- uradnih dokumentov, iz katerih izhaja skupni znesek tožečih strank in/oziroma njihovih pravnih zastopnikov, kot je to zapisano v dopisu, navedenem v prejšnji alineji.

Prosilec je navedeni dopis organa zahtevi tudi priložil.

(2) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. DODV-264/2025-2 z dne 13. 8. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil. Uvodoma je povzel zahtevo prosilca ter navedel določbo in pomen prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. V nadaljevanju je navedel, da je temeljna naloga organa varstvo premoženjskih in drugih interesov Republike Slovenije, ki se izvaja z opravljanjem strokovnih nalog preko pravnega zastopanja in pravnega svetovanja. Pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti je organ samostojen in avtonomen. V okviru zastopanja upošteva interese stranke, ki jo zastopa, v skladu z načelom medsebojnega zaupanja. V skladu z določbo prvega odstavka 25. člena Zakon o državnem odvetništvu (v nadaljevanju: ZDOdv) oblikuje, na zahtevo državnega organa, pravna mnenja, povezana z varstvom premoženjskih in drugih pravic in interesov Republike Slovenije, ter pravna mnenja o skladnosti mnenj in ravnanj državnih organov s prakso sodišč v Republiki Sloveniji ter prakso mednarodnih sodišč in mednarodnih arbitraž. Nadalje je navedel, da je predmet tega postopka ugotoviti, ali zahtevani dokumenti, ki potrjujejo navedbe v zahtevi prosilca, sodijo med informacije javnega značaja, po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Ker je organ ugotovil, da tovrstne zahteve, ki se nanašajo izključno na potek in vsebino (ter predvsem postopkovna pravila) pravdnega postopka, ne sodijo v področje informacij javnega značaja, je zaključil, da zahtevana informacija prosilca ni informacija javnega značaja in mu dostop zavrnil.

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo podal pritožbo na zapisnik, ker meni, da gre za sprenevedanje organa s tem, ko je njegovo zahtevo zavrnil na utemeljitvi, da prosilec zahteva pojasnilo, odgovor na vprašanje ali mnenje organa. Od IP tako pričakuje, da bo njegovo pritožbo preučil z vso resnostjo, ker od organa pričakuje zahtevano fotokopijo uradnega dokumenta, oziroma da organ potrdi, da zahtevani dokument ne obstaja, kar je v skladu z 20. členom ZDIJZ.

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. DODV-264/2025-4 z dne 27. 8. 2025, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo, izpodbijano odločbo, dopis z dne 21. 8. 2025 in potrdilo o vročitvi odločbe.

(5) Na poziv IP, št. 090-392/2025/2 z dne 6. 11. 2025, je organ posredoval odgovor št. DODV-264/2025-6 z dne 11. 11. 2025. Pojasnil je, da ni nujno, da so vsa sporočila pisna, lahko so namreč tudi ustna (npr. na sestanku, v telefonskem razgovoru), in ker se zapisa prosilca in organa v zadevnem dopisu razlikujeta, tovrstnih dokumentov ne more posredovati.

(6) Na poziv IP, št. 090-392/2025/4 z dne 12. 11. 2025, pa je organ posredoval odgovor št. DODV-264/2025-10 z dne 21. 11. 2025, kateremu je priložil dokument z dne 17. 7. 2025, vpisan v popis spisa št. P-1171/2014, pod zaporedno št. 704 s prilogama - dopisoma z dne 18. 11. 2024 in z dne 30. 10. 2024. Ponovno je zapisal, da se v zadevnem dopisu sicer sklicuje na sporočila strank in pravnih zastopnikov strank, vendar sporočila niso nujno le pisna, pač pa tudi ustna.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(7) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in, ali ni prekršen materialni zakon.

(8) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

(9) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, sporno je, ali zahtevani podatki izpolnjujejo pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.

Informacija javnega značaja v obravnavanem primeru

(10) Informacija javnega značaja je po 4. členu ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(11) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, in ga je navedel v izpodbijani odločbi tudi organ. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, kot je to poudaril v izpodbijani odločbi že organ sam.

(12) Upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ ter odgovor organa št. DODV-264/2025-10 z dne 21. 11. 2025, IP ugotavlja, da organ z določenimi zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki, saj jih je IP tudi posredoval, kot to izhaja iz 6. točke obrazložitve te odločbe.

(13) Ker IP ugotavlja, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, in ker gre za dokumente, ki jih je organu posredoval pooblaščenec prosilca, se IP v nadaljevanju opredeljuje do pravovarstvenega interesa prosilca.

Pravovarstveni interes prosilca v obravnavanem primeru

(14) IP po pregledu zadeve ugotavlja, da prosilec z zahtevanimi dokumenti že razpolaga v materializirani obliki, saj gre dejansko za dopise njegovega pooblaščenca, odvetnika, ki jih je ta poslal organu. IP je iz tega razloga odločil, da pritožbo prosilca zavrne. Prosilec namreč v tem postopku nima pravovarstvenega interesa.

(15) Vsakdo, ki v pritožbenem postopku zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora stranka v pritožbenem postopku ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev njeni pritožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Pravovarstveni interes pomeni možnost, da si stranka s pritožbo v upravnem postopku izboljša svoj pravni položaj. Pravni interes stranke v postopku, ki se je začel na njeno zahtevo, kot to velja za postopek po ZDIJZ, je opredeljen z vsebino njenega zahtevka. V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da prosilec z zahtevanimi dokumenti že razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da že razpolaga z dokumenti, do katerih želi priti na podlagi zahteve po ZDIJZ v tem postopku. Prosilec si tako tudi z odpravo izpodbijane odločbe v tem delu svojega pravnega položaja ne bi mogel več izboljšati in tako ne izkazuje več pravovarstvenega interesa za vodenje postopka. Takšno stališče je IP zavzel že v odločbi št. 090-314/2020 z dne 12. 4. 2021. Podobno stališče je večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče Republike Slovenije, npr. v sklepih št. I U 1590/2010 z dne 18. 5. 2011 in št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011. Upoštevajoč zgoraj navedene ugotovitve in razloge IP ter stališča upravno sodne prakse, IP zaključuje, da prosilec nima pravovarstvenega interesa, ker že razpolaga z dopisom … z dne 17. 7. 2025 ter prilogama, dopisoma … z dne 30. 10. 2024 in 18. 11. 2024. Namen postopka po ZDIJZ je namreč dostop oziroma seznanitev prosilca z dokumenti, ki jih zahteva, ta namen pa je že dosežen, če prosilec z zahtevanimi dokumenti že razpolaga, saj gre dejansko za njegove dokumente.

Sklepno

(16) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca zavrnil, in sicer na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP (ker prosilec nima pravovarstvenega interesa), kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(17) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(18) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke