prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do zapisnikov opravljenih narokov, v konkretnem sodnem postopku obračunane odškodnine, zaradi izjeme varstva osebnih podatkov in notranjega delovanja organa. IP je vpogledal v predložene zapisnike o opravljenih glavnih obravnavah ter ugotovil, da vsebujejo varovane osebne podatke, zato je sledil odločitvi organa, da pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov v konkretnem primeru ne obstaja. Prav tako je IP ugotovil, da delni dostop ni mogoč niti smiseln. Glede javnosti sojenja pa je IP poudaril, da je ta pravica vezana na javnost glavne obravnave in javnost izreka sodbe, kar pa ne pomeni, da ima javnost s tem avtomatično neomejen dostop tudi do vseh dokumentov v sodni zadevi. IP je pritožbo zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-391/2025/2

Datum: 9. 12. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilec) z dne 18. 8. 2025, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DODV - 244/2025-2 z dne 31. 7. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 18. 8. 2025, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV - 244/2025-2 z dne 31. 7. 2025, se zavrne.

2.     Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 3. 7. 2025  na organ vložil zahtevo po ZDIJZ, in sicer je zaprosil za posredovanje sodbe in tozadevnih zapisnikov opravljenih narokov, vse v tozadevnem sodnem postopku obračunane odškodnine, v kontekstu pronicljivega zapisa upokojenega kriminalista v reviji Pravna praksa.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. DODV - 244/2025-2 z dne 31. 7. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je v prvi točki izteka zahtevi ugodil v delu, ki se nanaša na posredovanje sodbe v tozadevnem sodnem postopku obračunane odškodnine, v kontekstu pronicljivega zapisa, upokojenega kriminalista v reviji Pravna praksa. V drugi točki izreka pa je organ odločil, da se zavrne zahteva prosilca v delu, ki se nanaša na posredovanje tozadevnih zapisnikov v tozadevnem sodnem postopku obračunane odškodnine. Organ je še odločil, da posebni stroški niso nastali.

(3) V obrazložitvi odločbe je organ k prvi točki izreka navedel, da ugotavlja, da se zahteva v tem delu nanaša na posredovanje sodbe Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 541/2024. Prosilcu je zato omogočen dostop do besedila navedene sodbe preko iskalnika po sodni praksi na spletišču Vrhovnega sodišča RS: https://www.sodnapraksa.si/. Z vpisom zgoraj navedene opravilne številke v iskalnik po sodni praksi lahko prosilec dostopa do objavljene anonimizirane sodbe. V obrazložitvi k drugi točki izreka pa je organ ugotovil, da se zahteva nanaša na skupno 4 dokumente, to je zapisnike o opravljenih glavnih obravnavah, ki se nahajajo v spisu Državnega odvetništva št. P-472/2021, ki so vpisani v popis spisa pod zaporedne št.: 22, 35, 60 in 102. Dokumenti spadajo v delovno področje organa in organ z njimi razpolaga v materializirani obliki, oziroma gre za informacijo javnega značaja v smislu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, zato je organ v naslednji fazi preveril še, če obstaja katera od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Ugotovil je, da zahteva prosilca sodi med izjemi varstva osebnih podatkov in notranjega delovanja organa (3. in 11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Glede izjeme varstva osebnih podatkov je organ povzel določbe ZDIJZ, ZVOP-2 ter Splošne uredbe o varstvu podatkov ter ugotovil, da

dokumenti ki so predmet presoje, vsebujejo vrsto varovanih osebnih podatkov, med drugim tudi podatke o tem, kdo je tožnik oziroma toženec v konkretnem postopku in osebne okoliščine povezanih oseb, ki nastopajo v postopku. Nadalje je ugotovil, da nihče nima pravice dostopati do zahtevanih dokumentov, ker podlage, da bi se javnost seznanila s podatkom, da je posameznik tožnik ali toženec v določenem postopku in okoliščinah tega postopka, splošna javnost v konkretnem primeru nima, saj gre za varovane osebne podatke konkretnih posameznikov. Glede izjeme notranjega delovanja organa je organ navedel, da zahtevani dokumenti izpolnjuje prvi kriterij za obstoj izjeme notranjega delovanja organa, s katero se varujejo dokumenti, ki so namenjeni interni komunikaciji, torej korespondenci, ki je namenjena pripravi odločitev organa, npr. mnenja, stališča, navodila, odredbe, opomniki, poročila, zapisniki, smernice ali podobni interni dokumenti, ki so izdelani zaradi notranjih potreb organa ali zaradi oblikovanja stališč v zvezi z delom organa, oziroma dokumente, iz katerih izhaja postopek ali način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Navedeni dokumenti so nastali v sodnih postopkih in so tudi del sodnih spisov. V zvezi s tem je organ opozoril na določilo 150. člena Zakona o pravdnem postopku, ki omogoča vpogled v posamezne dokumente pravdnega postopka le strankam postopka oziroma določa, da oseba, ki prosi za vpogled v spis, mora navesti in utemeljiti dejstva in okoliščine, ki izkazujejo njen upravičen interes ter ta dejstva in okoliščine tudi izkazati z ustreznimi dokazi. Pomen tega določila je potrebno zato smiselno upoštevati tudi v primeru, ko prosilec zahteva dokument, ki je hkrati del sodnega spisa in del spisa stranke v postopku, v konkretnem primeru del spisa Državnega odvetništva, torej odvetnika državnega organa. Zgoraj našteti dokumenti so zapisniki o opravljenih glavnih obravnavah v konkretnem sodnem postopku, v katerem je Državno odvetništvo zastopalo interese Republike Slovenije, nasprotne stranke - fizične osebe pa svoje osebne interese. V obravnavanih primerih gre za situacijo, ko razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni v neskladju z načelom odprtosti uprave. Namen te izjeme je namreč v preprečevanju škode, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj bi v primeru, da bi tovrstni dokumenti postali javni, to lahko resno ogrozilo kritično, Inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. Glede izpolnjevanja drugega pogoja je organ izvedel škodni test. Razkritje dokumentov, iz katerih izhaja tudi strategija zastopanja v konkretnem sodnem postopku, škoduje njegovi izvedbi. S tem nasprotna stranka pridobi vpogled v izpostavljena sporna vprašanje, strategijo zastopanja itd. ter se lahko učinkovito in predčasno pripravi na vloge organa, kar bi porušilo načelo enakosti orožij in bi državo, v primeru, da bi v konkretnem postopku prišlo do razkritij vseh dokumentov, tudi v prihodnjih postopkih postavilo v neenakopraven položaj. Zavedanje, da bo notranji proces razmišljanja v vsakem primeru razkrit javnosti, bi namreč vnaprej zagotovo oslabilo odprto komunikacijo med državnim odvetnikom in stranko, brez tega pa kvalitetno in strokovno zastopanje v prihodnjih sodnih postopkih ni možno. Namen varstva tovrstnih podatkov je predvsem zagotoviti upoštevanje načela enakosti orožij, v primeru razkritja vsebine tovrstne dokumentacije bi namreč nasprotna stranka pridobila prednost v poznavanju vseh stališč Republike Slovenije ter v načinu pristopa k pogajanjem in k iskanju rešitev, kar bi možnosti za uspeh Republike Slovenije v tovrstnih postopkih lahko ogrozilo tudi v prihodnje. Naloga Državnega odvetništva je zastopanje države in njenih organov, za kar veljajo enaka načela kot v razmerju med odvetnikom in njegovo stranko, saj odvetniki niso dolžni razkrivati svojih vlog na podlagi ZDIJZ, prav tako jih, kot že navedeno, praktično brez izjem veže načelo zaupnosti. Organ je ponovno poudaril, da bi javnost zahtevanih informacij resno ogrozila tudi vse možnosti za uspeh v prihodnjih postopkih zastopanja pred sodišči doma in v tujini ter v pogajanjih za mirno rešitev spora, saj bi bili zastopani subjekti manj naklonjeni odprti komunikaciji z državnim odvetnikom, ki opravlja naloge zastopanja, kar lahko seveda vpliva na kvaliteto zastopanja. Vsekakor pa bi nekritično razkrivanje procesnih strategij zavrlo tudi kritično, inovativno in učinkovito delo udeleženih državnih organov, posledice pa bi verjetno bile širše, saj Državno odvetništvo zastopa vse državne organe vseh vej oblasti, zato bi bile posledice lahko zaznavne na ravni celotnega javnega sektorja.

Organ je preizkusil možnost izvedbe delnega dostopa ter ugotovil, da gre za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih podatkov oziroma dokumentov, sestavljenih v zvezi z notranjim delovanjem organa, da delnega dostopa ni mogoče izvesti na način, da se izločijo varovani podatki, saj bi bilo mogoče izločene podatke razbrati iz drugih informacij, vsebovanih v dokumentih. Prav tako bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa (tj. če bi prekrili vse podatke, ki so po svoji vsebini varovani) popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost, saj ne bi imeli več svoje vsebine, in bi bil zato brez posebne vrednosti za prosilca oz. javnost.

(4) Zoper navedeno odločitev je prosilec dne 18. 8. 2025 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da organ nima nikakršnega pravnega temelja zadrževati uradne sodne listine javnega sodnega postopka v imenu ljudstva, ki ni bil zaprt za javnost. Prosilec vztraja, da mu organ posreduje zahtevane informacije, vse še posebej, ker je nujno potrebna transparentnost delovanja organa.

(5) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(6) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) V obravnavanem primeru ni sporno, da gre za informacije iz delovnega področja organa in da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, sporno pa vprašanje, ali je organ v drugi točki izreka izpodbijane odločbe utemeljeno zavrnil dostop zaradi izjeme varstva osebnih podatkov in notranjega delovanja organa.

(8) V predmetni zadevi je prosilec organ zaprosil za posredovanje »zapisnikov opravljenih narokov, vse v tozadevnem sodnem postopku obračunane odškodnine«.

(10) Organ je kot dokumente, ki ustrezajo zahtevi prosilca, prepoznal 4 dokumente, to je zapisnike o opravljenih glavnih obravnavah, ki se nahajajo v spisu Državnega odvetništva št. P-472/2021, ki so vpisani v popis spisa pod zaporedne št.: 22, 35, 60 in 102.

(11) IP je vpogledal v predložene zapisnike o opravljenih glavnih obravnavah ter ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi pravilno ugotovil, da prosilec zahteva osebne podatke ter je pri tem pravilno navedel tudi zakonsko podlago, torej definicijo osebnega podatka, definicijo obdelave osebnih podatkov ter pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov po Splošni uredbi o varstvu podatkov, česar IP, v izogib ponavljanju, ponovno ne navaja. IP je v tej zvezi sledil odločitvi organa, da pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov v konkretnem primeru ne obstaja. Podatkov o identiteti tožeče stranke ter posameznih prič, ki so izpovedovali v konkretnem sodnem postopku, ni dopustno posredovati javnosti, ker gre za varovane osebne podatke, za katere IP ni našel pravne podlage za njihovo razkritje. IP je ugotovil, da bi s posredovanjem imen in priimkov teh posameznikov, tožeče stranke in prič v postopku, postale te osebe točno določene, javno pa bi postale dostopne informacije o njihovih osebnih izpovedbah, mišljenju, čutenju oz. njihovem subjektivnem videnju in doživljanju v sodnem postopku obravnavanih dogodkov, za kar pa ne obstaja zakonska podlaga za razkritje.

(14) Čeprav so ime, priimek in lastnoročni podpis okrožne sodnice in zapisnikarice/zapisnikarja na posameznem zahtevanem dokumentu prosto dostopne informacije javnega značaja, je IP ocenil, da bi bila izvedba delnega dostopa pri posredovanju zahtevanih dokumentov nesmiselna. Delnega dostopa, kot ga določa 7. člen ZDIJZ, v konkretnem primeru namreč ni mogoče izvesti na način, da bi se varovani osebni podatki iz zahtevane dokumentacije izločili, saj bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost. Tako dostopen dokument bi predstavljal zgolj »vzorec« dokumenta, ki bi bil brez posebne vrednosti za prosilca oziroma javnost, ob tem ko prosilec nikjer izrecno ni navedel, da bi ga ta podatek tudi sicer zanimal.

(15) Ker je IP ugotovil obstoj izjeme po določbi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, za zahtevane dokumente ni ugotavljal tudi obstoja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je prav tako skliceval organ.

(16) V zvezi z navedbo prosilca o javnosti sojenja IP pojasnjuje, da s sklicevanjem na ustavno zagotovljeno pravico do javnosti sojenja ni mogoče uveljavljati pravice do dostopa do informacije javnega značaja. Pravico dobiti informacijo javnega značaja ureja Ustava RS v drugem odstavku 39. člena, javnost sojenja pa je določena v 24. členu Ustave RS. Javnost sojenja so dolžna zagotavljati sodišča, saj so sodne obravnave in izrekanje sodb v pristojnosti sodišč in ne drugih državnih organov. Javnost sojenja je namreč pravica, ki je v prvi vrsti namenjena strankam v posameznem postopku, s katero naj bi se zagotovila poštenost sojenja. Ta pravica je vezana na javnost glavne obravnave in javnost izreka sodbe, kar pa ne pomeni, da ima javnost s tem avtomatično neomejen dostop tudi do vseh dokumentov v sodni zadevi. Javnost sojenja, na katero se sklicuje prosilec pri dostopu do informacij javnega značaja, ni namenjena pridobivanju dokumentov, ampak predvsem omogočanju sodelujočim na glavni obravnavi (če razprava ni zaprta za javnost), da v danih pogojih prisostvujejo izvajanju dokazov in drugih dejanj postopka. V okviru sodne prakse se sicer objavljajo pravnomočne sodbe, do katere ima prosilec v obravnavanem primeru tudi dostop, s čimer se zagotavlja javni interes, vendar na način, da osebe niso določljive.

(17) Upoštevajoč vse navedeno, je IP zaključil, da pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(18) V skladu s 113. členom ZUP krije stroške upravnega postopka tisti, na čigar zahtevo se je postopek začel. Navedeni člen določa, da gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Upoštevaje navedeno, je prosilec dolžan sam kriti stroške postopka, zato se njegova zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe.

(19) Posebni stroški v tem postopku niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke