prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dokumente glede določenih postopkov, organ pa je ugotovil, da s tovrstnimi dokumenti ne razpolaga oz. jih glede na postavljeno zahtevo ne more identificirati in najti. IP je v pritožbenem postopku sledil obrazložitvi organa in pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-389/2025/2

Datum: 26. 11. 2025

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 25. 8. 2025, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DODV-278,284/2025-2 z dne 21. 8. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 25. 8. 2025, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV-278,284/2025-2 z dne 21. 8. 2025 se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je 22. 7. 2024 na organ naslovil vlogo, da mu pošlje fotokopije uradnega zapisnika, ki se je vodil ob vpogledu z izročitvijo predhodno zatajenih fotokopij uradnih strokovnih pravnih mnenj organa z dne 7. 10. 2011 in z dne 17. 10. 2011, za katere je prosilec izvedel v predhodnem vpogledu v spis KPK, v katerem je KPK vodila »zadeve …«, iz katerega je uradno pridobil fotokopije simptomatičnega uradnega odziva gradbenega inšpektorja. Dne 24. 7. 2025 je od organa zahteval fotokopijo državnoodvetniškega spisa, še posebej dokumentov o sodno pripadajoči odškodnini v delovnem sodnem sporu z gradbenim inšpektorjem, ki ima isto ime kot … in priimek enak kot …, ki je bil prevajalec, pesnik, dramatik, urednik revije »Ljubljanski zvon«, katerega so vodilni na IRSNVP šikanirali.

(2) Organ je dne 21. 8. 2025 izdal odločbo št. DODV-278,284/2025-2 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilca zavrnil. V obrazložitvi je pojasnil, da informacijski sistem Feniks ne najde dokumentov oz. spisov, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, pri čemer omogoča iskanje šele od novembra 2013.

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo dne 25. 8. 2025 vložil pritožbo, saj dokument nedvomno obstaja v primarnem spisu »zadeve …«. Sodni postopku niso bili zaprti za javnost, posledično lahko vsakdo, ki izkaže pravni interes, pridobi iskane listine v kopiranem izvodu.

(4) Organ je pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP dne 27. 8. 2025, in sicer kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi. Priložil je tudi izpise iskanja dokumentov in spisov na podlagi vloženih zahtev v IS Feniks.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(7) V obravnavanem primeru je sporno, ali organ razpolaga z informacijami, ki jih je prosilec zahteval dne 22. in 24. 7. 2025.

(8) Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

(9) Organi so prosilcem dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj informacijo v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo. Ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

(10) Glede na navedbe organa in prosilca v pritožbenem postopku IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da je ta zahtevo zavrnil, ker je ugotovil, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Iz pritožbene dokumentacije in nadaljnje dopolnitve organa je namreč razvidno, da je organ glede obstoja dokumentacije opravil potrebne poizvedbe in z vnosom različnih iskalnih izrazov, in sicer tako po poimenovanju dokumenta, datumu, relevantnih imenih in priimkih, v zbirki dokumentarnega gradiva ni našel dokumentov, ki bi ustrezali zahtevi prosilca. Organ je postopek skladno z ugotovljenim dejanskim stanjem obrazložil, zaradi česar je IP po preizkusu odločbe lahko navedbam organa v celoti sledil. Organ je ustrezno ugotovil, da ni dolžan pripravljati odgovorov na vprašanja, saj te pravice prosilcev ZDIJZ ne varuje.

(11) IP tako ugotavlja, da je organ ustrezno ugotovil dejansko stanje, saj je opravil ustrezne poizvedbe in v celoti obrazloženo pojasnil zakaj z določenimi dokumenti ne razpolaga. Iz predložene dokumentacije posledično ne izhaja noben sum, da bi organ razpolagal z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne bi želel posredovati, saj je organ ustrezno pojasnil, zakaj z zahtevanimi informacijami ne razpolaga in zahteve ni zavrnil pavšalno, temveč je bila zavrnitev obrazložena in pravilna. V pritožbenem postopku tako ni bilo mogoče ugotoviti, da bi organ razpolagal z informacijami, vendar jih prosilcu ne bi želel posredovati niti se do slednjih v postopku ne bi želel opredeliti. IP je zato v celoti sledil obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki je v tej odločbi sicer ne povzema v celoti, saj je prosilec z njo seznanjen. IP dodatno pojasnjuje, da slednje ne pomeni, da tovrstna dokumentacija morebiti ne obstaja, temveč da na način, kot je prosilec opredelil dokument, zahtevanih dokumentov pri organu ni mogoče najti, pri čemer IP posebej izpostavlja, da je prosilec postavil zahtevo v izrazito opisnem smislu, brez podaje relevantnih številk zadev, čeprav bi z njimi lahko bil seznanjen, saj se nanašajo na njega samega, prav tako je zahteve podajal v obliki ugank in od organa zahteval, da predhodno ugotovi pravilne izraze, na podlagi katerih bi lahko opredelil iskane dokumente. Posledično je organ po stališču IP storil vse, da bi zahtevane dokumente lahko identificiral in pravilno ugotovil, da dokumentov nima oz. da jih informacijski sistem ne najde.

(12) IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati.

(13) Na podlagi navedenega je IP ugotovil, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato je odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(14) Posebni stroški v tem postopku niso nastali, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(15) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.

svetovalka informacijske pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke