prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

ODLOČBA:

Številka: 090-388/2025/3

Datum: 10. 2. 2025

Informacijski pooblaščenec po svetovalki informacijske pooblaščenke mag. Vanji Zrimšek, po pooblastilu št. 100-4/2013/111 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), in prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………………….. (v nadaljevanju prosilec) z dne 25. 8. 2025, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. DODV – 273, 277/2025-2 z dne 20. 8. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 25. 8. 2025 zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV – 273, 277/2025-2 z dne 20. 8. 2025 se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je dne 22. 7. 2025 na organ naslovili zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero je zaprosil za posredovanje:

- uradnega dokumenta, ki je v kontekstu ustavne norme enakosti pred zakonom pravna podlaga vašega evidentnega onemogočanja žrtvam dokončno pravnomočno potrjenega/presojenega oblastnega kriminalnega zločinstva, da si pri vas vpogledajo v vaše spise, ki jih vodite v kontekstu pripadajočih odškodnin dotičnim žrtvam oblastnega nezakonitega delovanja,

- zakonske pravne podlage na podlagi katere ste mi odrekli pridobitev uradnih dokumentov, ki predstavljajo prepis javnega zvočnega zaslišanja v sodni zadevi, ki ni bila zaprta za javnost – veza odločba št. DODV 234/2025-2 z dne 21. 7. 2025.

(2) O zahtevi je organ odločil z izpodbijano odločbo, št. DODV – 273, 277/2025-2 z dne 20. 8. 2025, s katero je zahtevo zavrnil. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je temeljna naloga organa varstvo premoženjskih in drugih interesov Republike Slovenije, ki se izvaja z opravljanje strokovnih nalog prek pravnega zastopanja in pravnega svetovanja. Organ je pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti samostojen in avtonomen. Organ v okviru zastopanja upošteva interese stranke, ki jo zastopa, v skladu z načelom medsebojnega zaupanja. V skladu z določbo prvega odstavka 25. člena Zakona o državnem odvetništvu (Ur. l. RS, št. 23/2017, v nadaljevanju ZDOdv) organ na zahtevo državnega organa oblikuje pravna mnenja povezana z varstvom premoženjskih in drugih pravice in interesov Republike Slovenije ter pravna mnenja o skladnosti mnenj in ravnanj državnih organov s prakso sodišč v Republiki Sloveniji ter s prakso mednarodnih arbitraž. Predmet presoje tega postopka je ugotoviti, ali posredovanje zahtevanih informacij/dokumentov, ki potrjujejo navedbe v zahtevah prosilca, sodijo med informacije javnega značaja. Nadalje organ navaja definicijo in opredelitev, kaj predstavlja informacijo javnega značaja. Organ navaja, da so zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobiti že ustvarjeni dokument, s katerim organ tudi dejansko (fizično oziroma elektronsko) razpolaga. Navedeno pomeni, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Enako velja, ko prosilec zahteva pojasnilo, odgovor na vprašanje ali mnenje organa. Ker ne gre za informacijo javnega značaja, je organ zahtevo zavrnil na podlagi 4. člena ZDIJZ.

(3) Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 25. 8. 2025 pri organu ustno na zapisnik vložili pritožbo. Navedel je, da je bil namen njegove zahteve, da pridobi dokument oziroma pravni temelj, na podlagi katerega mu organ onemogoča vpogled v spis organa v »zadevah …………«. Ob tem dodaja, da mu je bil v preteklosti vpogled v spis omogočen, nazadnje v letu 2019. Obrazložitev organa, da je bil predmet njegove obravnavane zahteve pojasnilo, ne drži. Zahteval je pravno podlago za tovrstno zlorabo oblasti. Pri tem dodaja, da takšne pravne podlage sploh ni in tako bi moral organ v izpodbijani odločbi navesti, da organ z informacijo ne razpolaga.

(4) Po prejemu pritožbe je organ preizkusil procesne predpostavke in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter odločil, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, zato jo je dne 28. 8. 2025 z dopisom št. DODV – 273, 277/2025-4 z dne 27. 8. 2025 odstopil IP v reševanje.

(5) V pritožbenem postopku je IP po uradni dolžnosti prenesel dokumente iz zadeve IP št. 090-353/2025, kjer se je vodil pritožbeni postopek zoper določbo organa št. DODV 234/2025-2 z dne 21. 7. 2025, na katero se tudi nanaša predmet zahtev v obravnavanem pritožbenem postopku.

Pritožba ni utemeljena.

(6) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

(8) IP poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status, tako da pri odločanju niso pravno relevantne okoliščine, iz katerih razlogov prosilec zahteva informacije. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.

(9) V obravnavanem primeru med organom in prosilcem ni sporno, da gre za informacije iz delovnega področja organa in da je organ zavezanec. Sporno pa med organom in prosilcem ostaja, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami. Prosilec v pritožbi namreč vztraja, da bi moral organ, če z zahtevano informacijo ne razpolaga, to navesti v odločbi.

(10) Iz definicije informacije javnega značaja (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1.             informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2.             organ mora z njo razpolagati in

3.             nahajati se mora v materializirani obliki.

(11) Kot izhaja iz zgoraj navedene določbe, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, odgovorov, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo.

(12) V obravnavanem primeru je prosilec z drugo alinejo zahteve zahteval dostop do pravne podlage, na podlagi katere je organ prosilcu zavrnil dostop do informacije javnega značaja z odločbo organa št. DODV 234/2025 z dne 21. 7. 2025. Z vpogledom v navedeno odločbo, ki jo je potrdil IP z odločbo št. 090-353/2025/4 z dne 5. 12. 2025, izhaja, da je organ zahtevo prosilca za dostop do prepisa zvočnega zaslišanja v tam navedenih sodnih zadevah, zavrnil na podlagi 3. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz dokumentov navedene zadeve izhaja, da sta organ in IP svoje odločbe vročila prosilcu, kot prosilcu navedene zadeve. IP tako zaključuje, da je bil prosilec z zahtevanimi informacijami, in sicer kaj so bile pravne podlage za zavrnitev v zadev organa št. DODV 234/2025 z dne 21. 7. 2025, seznanjen in da je dokument, iz katerega izhajajo zahtevane informacije že prejel.

Pravovarstveni interes prosilca

(13) IP po pregledu zadeve ugotavlja, da prosilec z zahtevanimi dokumenti iz druge alineje že razpolaga v materializirani obliki, saj gre za odločbo organa št. DODV 234/2025 z dne 21. 7. 2025 in za odločbo IP št. 090-353/2025/4 z dne 5. 12. 2025, ki ju je prosilec kot prosilec v navedeni zadevi prejel. IP je iz tega razloga odločil, da pritožbo prosilca zavrne. Prosilec namreč v tem postopku nima pravovarstvenega interesa.

(14) Vsakdo, ki v pritožbenem postopku zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora stranka v pritožbenem postopku ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev njeni pritožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Pravovarstveni interes pomeni možnost, da si stranka s pritožbo v upravnem postopku izboljša svoj pravni položaj. Pravni interes stranke v postopku, ki se je začel na njeno zahtevo, kot to velja za postopek po ZDIJZ, je opredeljen z vsebino njenega zahtevka. V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da prosilec z zahtevanimi dokumenti že razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da že razpolaga z dokumenti, do katerih želi priti na podlagi zahteve po ZDIJZ v tem postopku. Prosilec si tako tudi z odpravo izpodbijane odločbe v tem delu svojega pravnega položaja ne bi mogel več izboljšati in tako ne izkazuje več pravovarstvenega interesa za vodenje postopka. Takšno stališče je IP zavzel že v odločbi št. 090-314/2020 z dne 12. 4. 2021. Podobno stališče je večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče Republike Slovenije, npr. v sklepih št. I U 1590/2010 z dne 18. 5. 2011 in št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011. Upoštevajoč zgoraj navedene ugotovitve in razloge IP ter stališča upravno sodne prakse, IP zaključuje, da prosilec nima pravovarstvenega interesa, ker že razpolaga z odločbo organa št. DODV 234/2025 z dne 21. 7. 2025 in z odločbo IP št. 090-353/2025/4 z dne 5. 12. 2025, iz katerih izhajajo razlogi za zavrnitev zahteve prosilca v navedenih zadevah. Namen postopka po ZDIJZ je namreč dostop oziroma seznanitev prosilca z dokumenti, ki jih zahteva, ta namen pa je že dosežen, če prosilec z zahtevanimi dokumenti že razpolaga, saj gre dejansko za njegove dokumente.

Glede prve alineje zahteve prosilca

(15) S prvo alinejo zahteve je prosilec dejansko zahteval dokument, iz katerega izhaja pravna podlaga za zavrnitev vpogleda v spise organa s področja odškodninskega prava osebami, ki niso zastopani subjekti. V pritožbi je prosilec pojasnil, da je imel z zahtevo predvsem namen pridobiti pravni temelj, na podlagi katerega mu organ onemogoča vpogled v spise organa v »zadevah Trunk«.

(16) Kot je bilo pojasnjeno v odločitvi IP glede druge alineje zahteve je za vpogled v spis pri organu lahko pravna podlaga ZDIJZ, o čemer je odločeno v vsaki konkretni ZDIJZ zadevi. Prav tako pa so iz vsake konkretne ZDIJZ odločbe oziroma IP odločbe razvidni razlogi zaradi katerih se dostop prosilcu (delno) zavrne.

(17) Prosilec pa podaja zahtevo tudi za dostop do pravne podlage na splošno in ne nanašajoč se na ZDIJZ zahtevo. Zakon o državnem odvetništvu (Ur. l. RS, št. 23/17, z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDOdv) v 17. členu določa, da Državno odvetništvo zastopanim subjektom redno in na njihovo zahtevo poroča o zadevah, v katerih jih zastopa. Pravilnik o poslovanju državnega odvetništva (Ur. l. RS št. 64/17, z vsemi spremembami in dopolnitvami) v 112. členu, ki določa obveščanje strank, opredeljuje, da o prejetih zahtevkih, tožbah in odločbah državni odvetnik ali kandidat takoj obvesti stranko, ki jo zastopa. To stranko seznanja o poteku postopka in ji na zahtevo pošlje prepise vlog in listin. Vpogled v spis zastopani stranki dovoli nosilec spisa. ZDOdv in Pravilnik o poslovanju državnega odvetništva določb o pravicah vpogleda v spis drugih posameznikov, ki niso zastopani subjekti, ne določa. Ker, po vedenju IP, predpisi ne določajo postopka odločanja o pravicah do vpogleda »drugih subjektov« v spise Državnega odvetništva, torej osebam, ki niso zastopane stranke, tudi ne obstajajo določbe o pravnih podlagah za zavrnitev zahtev za vpogled teh subjektov v spise državnega odvetništva.

(18) V pritožbenem postopku je bilo ugotovljeno, da organ ne razpolaga z dokumentom, ki je predmet zahteve in da je organ tako pravilno zavrnil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Zgolj nestrinjanje, da bi organ moral razpolagati z zahtevanimi dokumenti, brez kakršnih koli oprijemljivih dokazil, ne more šteti kot izkazano dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da bi dvomil, da zahtevani dokument obstaja, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).

(19) Pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa z dokumentarnim gradivom oziroma glede pravilnosti odločitev organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki. Glede na navedeno IP v postopku po ZDIJZ ni pristojen ugotavljati, ali je bila dokumentacija pravilno ustvarjena, hranjena in uničena, oziroma ali je odbiranje, izločanje in uničevanje izvedeno pravilno in skladno s predpisi. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi pod opr. št. IU 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017, točka 10. in 11. IP je organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga.

(20) Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je treba pritožbo prosilca zavrniti na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP v delu, ki se nanaša na prvo alinejo in na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP v delu, ki se nanaša na drugo alinejo, ker prosilec z zahtevanim dokumentom že razpolaga.

(21) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(22) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca