prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK.

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta zaradi obstoja izjeme po 3. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju prepisov vseh zvočno posnetih zaslišanj vseh udeležencev v vseh opravljenih narokih v izpostavljenih sodnih zadevah. IP je ugotovil, da je pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov ni podana, zato je sledil odločitvi organa v tem delu. Ker je organ ugotovil obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, ni ugotavljal tudi obstoja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je prav tako skliceval organ.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-353/2025/4

Datum: 5. 12. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec) z dne 23. 7. 2025 in z dne 1. 8. 2025, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DODV - 234/2025-2 z dne 21. 7. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 23. 7. 2025 in z dne 1. 8. 2025 zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV - 234/2025-2 z dne 21. 7. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 20. 6. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je navedel, da v kontekstu izgubljenih, dokončno pravnomočnih sodb:

- opr. št. I Pd 1134/2011 z dne 4. 6. 2014,

- opr. št. I Pd 203/2012 z dne 4. 9. 2015 in

- opr. št. I Pd 67/2016 z dne 6. 3. 2018 prosi za posredovanje fotokopij tozadevnih prepisov vseh zvočno posnetih zaslišanj vseh udeležencev v vseh opravljenih narokih v izpostavljenih sodnih zadevah.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. DODV - 234/2025-2 z dne 21. 7. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zaradi obstoja izjeme po 3. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v celoti zavrnil posredovanje zahtevane dokumentacije.

(3) Zoper navedeno odločitev je prosilec dne 23. 7. 2025 pri organu podal pritožbo ustno na zapisnik. Navedel je, da kategorično prereka predmetno odločbo, v kateri se odgovorna oseba organa spreneveda,  ko mu odreka posredovanje prepisov zvočno posnetih sodnih zaslišanj, ki niso bile zaprte za javnost, vse v dokončno pravnomočnih sodnih zadevah. Vse v obliki tozadevnih sodb »v imenu ljudstva«. Dne 1. 8. 2025 je prosilec zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo tudi po elektronski pošti. V njej izraža nestrinjanje z navedbo organa v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da bi javno dostopne listine v končanem sodnem postopku »v imenu ljudstva« lahko škodile nadaljnjemu delovanju organa.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbi prosilca odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov ter na izjemo notranjega delovanja, je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, s sklicevanjem na izjemi od prostega dostopa iz 3. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(7) ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:

1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka in

2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

(8) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljevanju posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

(9) V predmetni zadevi je prosilec organ zaprosil za posredovanje fotokopij tozadevnih prepisov vseh zvočno posnetih zaslišanj vseh udeležencev v vseh opravljenih narokih v posameznih sodnih zadevah.

(10) Organ je kot dokumente, ki ustrezajo zahtevi prosilca, prepoznal prepise zvočnih posnetkov glavnih obravnav v individualnih delovnih sporih pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, in sicer v zadevah pod opr. št. I Pd 1134/2011, opr. št. I Pd 203/2012 ter opr. št. I Pd 67/2016.

(11) Ob vpogledu v posredovane dokumente je IP ugotovil, da ti vsebujejo sledeče osebne podatke, in sicer:

- ime in priimek zapisnikarice/zapisnikarja ter ime in priimke okrožne sodnice in njihove lastnoročne podpise,

- imena in priimke tožečih strank in njihove naslove stalnih prebivališč,

- imena in priimke zaslišanih posameznikov (prič), njihov datum in kraj rojstva, ime očeta, naslov stalnega prebivališča, poklic, izobrazba,

- konkretna vprašanja udeležencev (sodnice, pooblaščencev) v posamezni sodni zadevi ter konkretne izjave zaslišanih posameznikov (tožečih strank in prič), ki predstavljajo subjektivni odnos zaslišanih posameznikov v predmetni zadevi.

IP ugotavlja, da navedeni podatki ustrezajo definiciji osebnega podatka po navedeni definiciji iz Splošne uredbe o varstvu podatkov.

(12) Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je namreč dopustno, kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko je za razkritje podatkov podan javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

(13) IP sledi zaključku organa, da pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov v konkretnem primeru ne obstaja. IP zaključuje, da podatkov o identiteti tožečih strank ter posameznih prič, ki so izpovedovali v konkretnem sodnem postopku, ni dopustno posredovati javnosti, ker gre za varovane osebne podatke, za katere IP ni našel pravne podlage za njihovo razkritje. IP je ugotovil, da bi s posredovanjem imen in priimkov teh posameznikov, tožečih strank in prič v postopku, postale te osebe točno določene, javno pa bi postale dostopne informacije o njihovih osebnih izpovedbah, mišljenju, čutenju oz. njihovem subjektivnem videnju in doživljanju v sodnem postopku obravnavanih dogodkov. Prav tako navedenih osebnih mnenj ni mogoče subsumirati pod določilo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP poudarja, da po »izjemi od izjem« niso prosto dostopni vsi podatki, ki se nanašajo na javnega uslužbenca, ampak le tisti, ki so neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Javni uslužbenci se s tem, ko nastopijo delovno razmerje v javnem sektorju, ne odpovedo v celoti zasebnosti in pravici do varstva osebnih podatkov. Namen določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni tisti podatki v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki vplivajo na izvajanje njegovih javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev in delo organa kot celote. IP je ugotovil, da zahtevani dokumenti niso neposredno v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev, temveč, da gre pri zahtevanih dokumentih za izpovedbe, ki izražajo med drugim tudi osebna stališča glede katerih ni podana izjema od izjem iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato razkritje oseb oz. informacij, ki bi omogočile določljivost oseb, v postopku po ZDIJZ ni dopustno.

(14) Čeprav so ime, priimek in lastnoročni podpis okrožne sodnice in zapisnikarice/zapisnikarja na posameznem zahtevanem dokumentu prosto dostopne informacije javnega značaja, je IP ocenil, da bi bila izvedba delnega dostopa pri posredovanju zahtevanih dokumentov nesmiselna. Delnega dostopa, kot ga določa 7. člen ZDIJZ, v konkretnem primeru namreč ni mogoče izvesti na način, da bi se varovani osebni podatki iz zahtevane dokumentacije izločili, saj bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost. Tako dostopen dokument bi predstavljal zgolj »vzorec« dokumenta, ki bi bil brez posebne vrednosti za prosilca oziroma javnost, ob tem ko prosilec nikjer izrecno ni navedel, da bi ga ta podatek tudi sicer zanimal.

(15) Ker je IP ugotovil obstoj izjeme po določbi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, za zahtevane dokumente ni ugotavljal tudi obstoja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je prav tako skliceval organ.

(16) V zvezi z navedbo prosilca o javnosti sojenja IP pojasnjuje, da s sklicevanjem na ustavno zagotovljeno pravico do javnosti sojenja ni mogoče uveljavljati pravice do dostopa do informacije javnega značaja. Pravico dobiti informacijo javnega značaja ureja Ustava RS v drugem odstavku 39. člena, javnost sojenja pa je določena v 24. členu Ustave RS. Javnost sojenja so dolžna zagotavljati sodišča, saj so sodne obravnave in izrekanje sodb v pristojnosti sodišč in ne drugih državnih organov. Javnost sojenja je namreč pravica, ki je v prvi vrsti namenjena strankam v posameznem postopku, s katero naj bi se zagotovila poštenost sojenja. Ta pravica je vezana na javnost glavne obravnave in javnost izreka sodbe, kar pa ne pomeni, da ima javnost s tem avtomatično neomejen dostop tudi do vseh dokumentov v sodni zadevi. Javnost sojenja, na katero se sklicuje prosilec pri dostopu do informacij javnega značaja, ni namenjena pridobivanju dokumentov, ampak predvsem omogočanju sodelujočim na glavni obravnavi (če razprava ni zaprta za javnost), da v danih pogojih prisostvujejo izvajanju dokazov in drugih dejanj postopka. V okviru sodne prakse se sicer objavljajo tudi pravnomočne sodbe, vendar na način, da osebe niso določljive. Iz navedenega razloga je navedba prosilca neutemeljena.

(17) Upoštevajoč vse navedeno, je IP zaključil, da pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(18) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(19) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav

namestnica pooblaščenke