prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je slednji zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju določene zadeve zaradi obstoja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je  ugotovil, da je prosilec v zahtevi z dne 26. 3. 2025 izrecno navedel, da se njegova zahteva nanaša na dokumente v povezavi s postopkom, v katerem nastopa sam oz. njegova družina, zato je potrebno dostop o zahtevanih dokumentov zavrniti. IP pojasnjuje, da je že sam podatek o tem, da je nekdo stranka določenega postopka, v povezavi z navedenimi okoliščinami tega postopka, treba obravnavati kot osebni podatek posameznika. Ker je prosilec v zahtevi navedel, na katere posameznike se njegova zahteva nanaša, v konkretnem primeru tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznikov, na katera se ti podatki nanašajo.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-219/2025/2

Datum: 16. 6. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o ………. (v nadaljevanju prosilec) z dne 6. 5. 2025, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DODV-145/2025-2 z dne 25. 4. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 6. 5. 2025 zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV-145/2025-2 z dne 25. 4. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 26. 3. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. V slednji je med drugim navedel, da se je v štirinajstih letih naklepnega oblastnega zavlačevanja DO RS v njemu lastnem modus operandi naklepnega psiho/fizično/finančnega izčrpavanja članov družine ……, z »……« ukvarjalo več kot deset državnih odvetnic. Vsled navedenega prosi za posredovanje vsakokratnega uradnega imenovanja posamezne državne odvetnice, ki je delovala v posamezni »……«.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. DODV-145/2025-2 z dne 25. 4. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je v celoti zavrnil posredovanje zahtevane dokumentacije. V obrazložitvi slednje je povzel posamezne določbe ZDIJZ, Zakona o državnem odvetništvu (Uradni list RS, št. 23/17; v nadaljevanju ZDOdv), Pravilnika o poslovanju državnega odvetništva (Uradni list RS, št. 64/17 in 53/24; v nadaljevanju Pravilnik) ter ugotovil, da razpolaga z določeno dokumentacijo, ki ustreza zahtevi prosilca. Nadalje je ugotovil, da dokumentacije ni mogoče posredovati prosilcu, saj je glede slednje podana izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedel je, da so bili dokumenti izdelani za notranje potrebe organa, in sicer za zagotovitev enakomerne delovne obremenitve državnih odvetnikov in nemotenega dela na posameznem oddelku. Gre torej za dokumente v zvezi z notranjim delovanjem organa in ne za dokumente, namenjene javnosti. Prav tako je organ navedel, da bi razkritje zahtevanih dokumentov v tej fazi postopka lahko povzročilo škodo za nadaljnji postopek, ki je še v teku, pri tem pa dodal, da uporaba instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ v obravnavanem primeru ni mogoča.

(3) Zoper navedeno odločitev je prosilec dne 6. 5. 2025 vložil pritožbo. V njej navaja, da kategorično prereka predmetno odločbo, pri čemer izpostavi, da je želel pridobiti zgolj informacije po tem, katere vse državne odvetnice so v določenem času vodile/obravnavale …... Od IP pričakuje, da razveljavi izpodbijano odločbo in organu naloži posredovanje zahtevanih informacij.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) IP pojasnjuje, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij in postavljene zahteve. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane informacije, se je treba vprašati, ali bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, če bi organu postavil isto zahtevo. Gre za t. i. načelo univerzalnega prosilca »erga omnes«, na podlagi katerega se presoja, ali lahko dokumente, kot so opredeljeni v zahtevi, prejme kdorkoli, ne glede na pravni interes ali osebni status konkretnega prosilca.

(7) V obravnavani zadevi je prosilec zaprosil organ za posredovanje vsakokratnega uradnega imenovanja posamezne državne odvetnice, ki je delovala v posamezni »…..«. Navedeno vlogo je prosilec vložil na podlagi določb ZDIJZ, za katerega velja, kot že zgoraj pojasnjeno, načelo prostega dostopa (5. člen ZDIJZ). To pomeni, da je v postopku po ZDIJZ dolžnost organa prve stopnje, kot tudi IP, da vselej varujeta izjeme, določene v 5.a in 6. členu ZDIJZ v takšnem obsegu, kot da bi bil prosilec katerakoli tretja oseba.

(8) ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(9) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljevanju posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

(10) V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev, ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

(11) Glede na to, da je prosilec v zahtevi z dne 26. 3. 2025 izrecno navedel, da se njegova zahteva nanaša na dokumente v povezavi s postopkom, v katerem nastopa sam oz. njegova družina, IP ugotavlja, da je potrebno dostop o zahtevanih dokumentov zavrniti. IP pojasnjuje, da je že sam podatek o tem, da je nekdo stranka določenega postopka, v povezavi z navedenimi okoliščinami tega postopka, treba obravnavati kot osebni podatek posameznika. Ker je prosilec v zahtevi navedel, na katere posameznike se njegova zahteva nanaša, v konkretnem primeru tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznikov, na katera se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika oz. okoliščine, na podlagi katerih je posameznik nedvomno določljiv in zanj zahteva določene (osebne) podatke.

(12) V konkretnem primeru je pravno irelevantno dejstvo, da prosilec po ZDIJZ zahteva dokumente v povezavi z njim ali z njegovimi družinskimi člani. Informacija javnega značaja je namreč lahko prosto dostopna le, če se z njo lahko seznani kdorkoli drug, pri čemer specifične okoliščine in družinska povezava ni bistvena pri odločanju, ali je dokument javen. IP ugotavlja, da nihče ne bi imel pravice dostopati do zahtevanih dokumentov, če bi pri organu vložil isto zahtevo, ker podlage, da bi se javnost seznanila s podatkom, da je posameznik tožnik ali toženec v določenem postopku in okoliščinami tega postopka, splošna javnost v konkretnem primeru nima, saj gre za varovani osebni podatek konkretnih posameznikov. Glede na navedeno prosilec v postopku po ZDIJZ ne more postaviti zahteve, ki se nanaša nanj ali na njegove družinske člane, saj dokumenti v povezavi z njim ali njegovo družino, niso informacije, ki bi bile prosto dostopne splošni javnosti, zato se z njimi po ZDIJZ ne more seznaniti niti sam prosilec, čeprav ta zaradi samega dejanskega stanja, že razpolaga z določenimi podatki glede tega postopka.

(13) Ker je IP v konkretnem primeru ugotovil obstoj izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se IP ni opredeljeval do obstoja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je sicer skliceval organ v izpodbijani odločbi.

(14) IP ugotavlja, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.

(15) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(16) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke