prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je slednji zavrnil zahtevo prosilke po posredovanju določene dokumentacije zaradi neobstoja le-te. IP je ugotovil, da je odločitev organa zakonita, saj v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, da bi lahko govorili o obstoju informacij javnega značaja. Iz navedenega razloga je IP pritožbo prosilke zavrnil. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-217/2025/4

Datum: 30. 6. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilka) z dne 5. 5. 2025, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DODV - 137/2025-2 z dne 18. 4. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilke z dne 5. 5. 2025 zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV - 137/2025-2 z dne 18. 4. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilka je dne 21. 3. 2025 na organ naslovila zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, s katerima je zaprosila za posredovanje:

- fotokopije pravnomočnega uradnega dokumenta, iz katerega bo razvidna resničnost futuristične uradne navedbe generalne državne odvetnice Republike Slovenije, in sicer, da obstaja zakonska omejitev, da družina ….. ne bi mogla formalno legalizirati tozadevno izvedeno rekonstrukcijo po delih – smrtno nevarnega sto in več let legalnega dotrajanega objekta na …….., s katerega strehe so padali strešniki na pločnik – ki je bila (že) januarja 2005 praktično končana, vse tako, da so njeni gaberiti še pred izdajo invalidne še vedno nepravnomočne odločbe IRSOP z dne 19. 1. 2004 niso več spreminjali (2x) ter

- fotokopije določbe takratnega ZGO, ki dovoljuje 10% povečanje objekta in fotokopije določbe takratnega ZGO, ki suspendira potrebo po gradbenem dovoljenju tako v kontekstu rušenja kot rekonstrukcije smrtno nevarnega sto in več let legalnega dotrajanega objekta na …….., s katerega so padali strešniki na pločnik.

(2) O zahtevah prosilke je organ odločil z odločbo št. DODV - 137/2025-2 z dne 18. 4. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je v celoti zavrnil posredovanje zahtevane dokumentacije. V obrazložitvi slednje je povzel posamezne določbe ZDIJZ in Zakona o državnem odvetništvu (Uradni list RS, št. 23/17; v nadaljevanju ZDOdv) ter navedel, da je predmet presoje tega postopka ugotoviti, ali posredovanje zahtevanih dokumentov, ki potrjujejo navedbe v zahtevah prosilke sodijo med informacije javnega značaja. Svojo odločitev je oprl na 4. člen ZDIJZ in ugotovil, da zahtevane informacije niso informacije javnega značaja v smislu citiranega člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ.

(3) Zoper navedeno odločitev organa je prosilka dne 5. 5. 2025 podala pritožbo. V njej navaja, da kategorično prereka predmetno odločbo in navedbo organa, da iz njene vloge izhaja, da zahteva pojasnilo, odgovor na vprašanje ali mnenje organa. V pritožbi ponovno izpostavi vsebino zahteve z dne 21. 3. 2025 ter poudari, da iz njene vloge izhaja, da zahteva obstoječi uradni dokument, s katerim bo organ izkazal resničnost njegovih uradnih navedb, podanih s strani generalne državne odvetnice.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP.

(5) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovor organa je IP prejel dne 13. 6. 2025.

Pritožba ni utemeljena.

(6) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Upoštevaje pritožbene navedbe prosilke, IP ugotavlja, da je predmet presoje odločitev organa prva alineja 1. točke izreka izpodbijane odločbe. 

(7) Z izpodbijano odločbo je organ zavrnil zahtevo prosilke po posredovanju fotokopije pravnomočnega uradnega dokumenta, iz katerega bo razvidna resničnost futuristične uradne navedbe generalne državne odvetnice Republike Slovenije, in sicer, da obstaja zakonska omejitev, da družina …… ne bi mogla formalno legalizirati gradnje, z obrazložitvijo, da s slednjimi ne razpolaga.

(8) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

(9) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(10) IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, pri čemer IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga.

(11) V zvezi z reševanjem predmetne pritožbe je IP organ pozval, da mu posreduje dokumente, ki ustrezajo zahtevi prosilke v delu, ki se glasi:

- «…s fco. pravnomočnega uradnega dokumenta iz katerega bo razvidna resničnost vaše futuristične uradne navedbe da obstaja ZAKONSKA! omejitev, da družina ….. ne bi mogla formalno legalizirati…«. Ob tem je IP organ pozval, da če z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, naj pojasni razloge za navedeno stanje.

(12) V odgovoru z dne 13. 6. 2025 je organ ponovno izpostavil, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga ter dodatno pojasnil, da je v predhodnih vlogah navajal zakonsko podlago za takšne stališče, in sicer, da gradnje ne pred rušitvijo, ne kadarkoli kasneje ne bi bilo mogoče legalizirati, in sicer najmanj zaradi določila 29. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M2 Moste – Kodeljevo, po katerem novogradnje prostostoječih individualnih objektov v morfološki enoti 2A/8 niso dovoljene.

(13) Upoštevaje spisovno dokumentacijo in pojasnila organa, IP ugotavlja, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, da bi lahko govorili o obstoju informacij javnega značaja, zato je odločitev organa pravilna. Pritožba prosilke se zato na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.

(14) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(15) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke