prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil dve zahtevi, s katerima je zahteval dokumentacijo, navezujočo se na informacije, ki predstavljajo izjeme IJZ na podlagi tretjega in četrtega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je zahteval tudi dokumente iz katerih je/bo razvidno, da je organ državljane RS ščitil pred prekomernim inkasiranjem proračunskega denarja. IP je v pritožbenem postopku ene izmed zahtev ugotovil, da je odločitev organa pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi. IP tako ugotavlja, da se zahtevane informacije zaradi poimenske vloge, prosilcu ne posredujejo (tretji in četrti odstavek 6. člena ZDIJZ). Hkrati pa je IP ugotovil, da zahtevani podatki iz druge zahteve resnično ne izhajajo iz delovnega področja organa, zato na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ ne izpolnjujejo pogojev za IJZ. Upoštevaje navedeno je IP odločil in pritožbi prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-205/2025/3

Datum: 3. 7. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, v nadaljevanju IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbah … (v nadaljevanju prosilec), z dne 18. 4. 2025 in dne 19. 4. 2025, zoper odločbi Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DODV-133/2025-2 z dne 17. 4. 2025 in št. DODV-134/2025-2 z dne 17. 4. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilca z dne 18. 4. 2025 zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV-134/2025-2 z dne 17. 4. 2025, se zavrne.

2. Pritožba prosilca z dne 19. 4. 2025 zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV-133/2025-2 z dne 17. 4. 2025, se zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je na organ dne 20. 3. 2025 vložil dve zahtevi za dostop do informacij javnega značaja s sledečo vsebino:

Zahteva št. 1.: Prosilec prosi za posredovanje uradnega dokumenta, iz katerega je/bo razvidno, da uradna trditev o problematiziranju tozadevne vrednosti naklepno, arbitrarno, nezakonito porušenega vseljenega sinovega doma na …… vzdrži trezno pravno presojo zdravega razuma.

Zahteva št. 2.: Prosilec prosi za posredovanje uradnega dokumenta, ki bo izkazoval, da je organ v letošnjem letu vse državljane Republike Slovenije zaščitil pred oblastnim prekomernim inkasiranjem – molzenjem proračunskega denarja.

(2) O zahtevah prosilca je organ odločil z odločbo, in sicer:

- z odločbo, št. DODV-134/2025-2 z dne 17. 4. 2025, je organ zahtevo št. 1 v celoti zavrnil, ker zahtevana informacija ne predstavlja informacije javnega značaja.

- z odločbo, št. DODV-133/2025-2 z dne 17. 4. 2025, je organ zahtevo št. 2 v celoti zavrnil, ker zahtevane informacije ne izhajajo iz delovnega področja organa. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je temeljna naloga organa varstvo premoženjskih in drugih interesov RS, ki se izvaja z opravljanjem strokovnih nalog preko pravnega zastopanja in pravnega svetovanja. Organ je pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti samostojen in avtonomen. V okviru zastopanja organ upošteva interese stranke, ki jo zastopa, v skladu z načelom medsebojnega zaupanja. V skladu z določbo prvega odstavka 25. člena Zakona o državnem odvetništvu (Ur. l. RS, št. 23/17, v nadaljevanju ZDOdv) organ na zahtevo državnega organa oblikuje pravna mnenja povezana z varstvom premoženjskih in drugih pravic in interesov RS, ter pravna mnenja o skladnosti mnenj in ravnanj državnih organov s prakso sodišč v RS ter prakso mednarodnih sodišč in mednarodnih arbitraž. Glede na določila ZDOdv področje smotrnega ravnanja in ekonomičnosti porabe proračunskih sredstev ni v pristojnosti organa in posledično ne gre za informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ.

(3) Zoper obe odločbi je prosilec vložil pritožbo, in sicer dne 18. 4. 2025 zoper odločbo št. DODV-134/2025-2 z dne 17. 4. 2025 in dne 19. 4. 2025 zoper odločbo št. DODV-133/2025-2 z dne 17. 4. 2025. V obeh pritožbenih zadevah prosilec v celoti oporeka odločitvi organa.

(4) IP je dne 8. 5. 2025 s strani organa prejel obe pritožbi prosilca v pristojno reševanje.

(5) S sklepom, št. 090-205/2025/2 z dne 13. 5. 2025, je IP obe pritožbi prosilca združil v en postopek, o njiju pa bo odločil s to odločbo.

Pritožbi nista utemeljeni.

(6) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

K 1. točki izteka te odločbe

(7) ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(8) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. 4. 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v prvem pododstavku 4. člena določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov (drugi odstavek 4. člena) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov.

(9) V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (odločba IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011 in sodba Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014).

(10) Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

(11) Glede na to, da je prosilec zahteval podatke, ki se nanašajo na njegovega sina, torej na poimensko določeno fizično osebo, za katero ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ (ne gre za podatke iz 1. ali 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je dostop do zahtevanih dokumentov/podatkov potrebno zavrniti zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

(12) IP ugotavlja, da v konkretnem primeru tudi ne bi bilo mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ). Dejstvo je namreč, da je prosilec zahteval podatke, ki se nanašajo na poimensko določeno fizično osebo, torej na njegovega sina, zato tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi bilo mogoče zagotoviti anonimnosti posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo, saj bo prosilcu vedno jasno, kdo je oseba, ki se skriva pod prekritimi podatki. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika.

(13) Na podlagi navedenega je IP pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZDIJZ, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

K 2. točki izreka te odločbe

(14) Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

(15) V pritožbenem postopku je IP, vezano na navedbe organa v obrazložitvi izpodbijane odločbe in glede na določbe ZDOdv, ki opredeljujejo naloge in pristojnosti organa, ugotovil, da se zahtevane informacije ne nanašajo na delovno področja organa. Glede na navedeno IP ne vidi razloga, da ne bi sledil odločitvi organa v izpodbijani odločbi, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(16) Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

(17) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke