prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

IP je pritožbe prosilca, kot neutemeljene, zavrnil. Dve zahtevi prosilca sta namreč šikanoznega značaja, tretja pa je poimenska, torej jo je potrebno zavrniti zaradi izjeme varstva osebnih podatkov.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-192/2025/3

Datum: 7. 7. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spr. in dop; v nad. ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbah …. (v nad. prosilka), z dne 5. 3. 2025, z dne 13. 3. 2025 in z dne 17. 3. 2025, zoper zavrnilne odločbe Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nad.: organ), št. DODV-113/2025-2 z dne 2. 4. 2025, št. DODV-125-127/2025-2 z dne 11. 4. 2025 in št. DODV-131-132/2025-2 z dne 14. 4. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilke z dne 5. 3. 2025 zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV-113/2025-2 z dne 2. 4. 2025, se zavrne.

2.     Pritožba prosilke z dne z dne 13. 3. 2025 zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV-125-127/2025-2 z dne 11. 4. 2025, se zavrne.

3.     Pritožba prosilke z dne 17. 3. 2025 zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV-131-132/2025-2 z dne 14. 4. 2025, se zavrne.

4.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je na organ naslovila več zahtev za dostop do informacij javnega značaja, z naslednjo vsebino:

·         Zahteva z dne 5. 3. 2025 (zahteva št. 1)

» Oblastna LAŽ …. vs. uradni materialni resnici…Mož …. trdi: RESNICA - ki je ena sama, vse drugo je LAŽ!!! - terja odgovornost, zato se jo vsi LAŽNIVCI!!! še kako bojijo, vse, ko velja, da RESNICA 'žali ' (tudi) vse (retardirane) LAŽNIVCE!!!... Ko preberem zapisnik sodne obravnave z dne 30. 1. 2025, je mene sram, da sem bila priča tozadevnega dogajanja na sodišču. Vse, kar je zmogla v nasprotju z dokumentirano RESNICO negirati vaša namestnica na tozadevni sodni obravnavi je 'zbrano' v vsega bornih 21/enaindvajsetih vrsticah, med njimi so tudi naslednje vrstice, v katerih se je vaša namestnica na tozadevni obravnavi uspela praktično desetkrat ZLAGATI!!!, posledično vas v kontekstu IJZ pozivam, da me opremite fco. uradnih listin iz katerih bo izhajalo:

1 . dokazilo, da ne držijo navedbe tožeče stranke o tozadevnem protipravnem dejanju državnega odvetništva,

2. dokazilo, da držijo navedbe tožeče stranke o tozadevnem protipravnem dejanju državnega odvetništva,

3. dokazilo, da se državno odvetništvo vseskozi strokovno!? odziva na zahtevke družine ….,

4. dokazilo o vseh! tozadevnih zahtevkih družine …., vse tako, da so tozadevni zahtevki opremljeni vsaj s podpisi vseh petih tožnikov,

5. dokazilo prizadevanja državnega odvetništva o prizadevanju rešiti zadevo po mirni poti, vse tako, da se državno odvetništvo izkaže z lastnim seznamom tozadevno dokončno pravnomočno potrjenih/priznanih nezakonito povzročenih oblastnih škod,

6. dokazilo prizadevanja državnega odvetništva o prizadevanju rešiti zadevo po mirni poti, vse tako, da se državno odvetništvo izkaže z lastnim seznamom tozadevno priznanih ponujenih poštenih odškodnin za vsako tozadevno dokončno pravnomočno potrjeno nezakonito povzročeno oblastno škodo,

7. dokazilo, da je v predmetnem postopku oblikovanja tozadevne zanikrno zavržene podcenjujoče ponižujoče nepoštene/prevarantske vaše »poravnalne« ponudbe sodelovalo več ministrstev, vse še posebej , ker se ne ve katere vse škode in po kakšnem 'ceniku' so sploh vključene po posamezni tožeči stranki v tozadevni vaši »poravnalni« ponudbi, posledično se sploh ne ve, kaj predmetna vaša »poravnalna« ponudba sploh pomeni po posamezni tožeči stranki,

8. dokazilo iz katerega bo razviden - v času dveletne!!!??? mediacije (op.a. ki jo je državno odvetništvo neovrgljivo! Zlorabilo za dodatno dvoletno zavlačevanje, vse v sedaj že praktično petnajstletnem!!! Zavlačevanju rešitve predmetne zadeve…)- znesek odškodnine!!!, ki ga je tozadevno uradno! pričakovala družina ….,

9. dokazilo iz katerega bo razviden - v času dveletne!!!??? mediacije (op.a. ki jo je državno odvetništvo neovrgljivo zlorabilo za dodatno dvoletno zavlačevanje, vse v sedaj že praktično petnajstletnem!!! zavlačevanju rešitve predmetne zadeve...) - znesek odškodnine!!! , ki ga je državno odvetništvo tozadevno uradno! ponudilo družini ….,

10. dokazilo iz katerega pravnomočno izhaja, da državno odvetništvo tozadevno ni ravnalo protipravno. Tozadevno posebej izpostavljam, da ne iščem tozadevnih IJZ v kontekstu odgovora na vprašanje oz. pojasnila, razne obrazložitve, komentarja in/oz/ali analize stanja, kar vse ni IJZ, pač pa iščem tozadevne IJZ v kontekstu vašega uradnega dokumenta, ki ste ga kot državni organ v okviru vašega delovnega področja že izdelali oz. pridobili in ga niste posredovali naprej, ne da bi zadržali kopije v lastni arhivi oz. ga uničili...«.

·         Tri zahteve z dne 13. 3. 2025 (zahteva št. 2)

(1) «…da me opremite - za potrebe sodnega dokazovanja - s fco. pravnomočnega uradnega dokumenta, iz katerega je/bo razvidno, da je oblastno grajen konstrukt montiranega pregona opr. št. K 12400/2013 vs. drugotožeči stranki - »zastaral po krivdi drugotožeče stranke«, kot to URADNO!!! LAŽE!!! vaša režimsko skorumpirana državna odvetnica …. na zaključku petnajste strani v njej lastnem skrpucalu pripravljalne vloge z dne 20. 12. 2024. Ob tem vas v kontekstu IJZ pozivam, da me opremite s vsaj tremi opravilnimi številkami, še raje s tremi dokončno pravnomočnimi sodbami Vrhovnega sodišča v času 34-letnega obstoja samostojne RS, ki dokazujejo, da je oblast NAKLEPNO!!! ARBITRARNO!!! NEZAKONITO!!! porušila vseljen privatni stanovanjski objekt, kar vse je/bo moč tozadevno uporabiti kot običajno sodno prakso. Ob tem vas v kontekstu IJZ pozivam, da me opremite s vsaj tremi opravilnimi številkami, še raje s tremi dokončno pravnomočnimi sodbami Vrhovnega sodišča RS v času 34-letnega obstoja samostojne RS, ki v celoti razveljavljajo tozadevne pravnomočne prvostopenjske sodbe, ki so bile sprejete - ne v imenu Zakona/Ustave RS pač pa »v imenu ljudstva« - vse, na podlagi (op.a. neovrgljivo evidentno izsiljenega!) sporazuma o priznanj u krivde, kar vse je/bo moč tozadevno uporabiti kot običajno sodno prakso.«.

(2) »… da me opremite - za potrebe sodnega dokazovanja - s fco. pravnomočnega uradnega dokumenta, iz katerega je/bo razvidno, da je bila drugotožeča stranka v oblastnem grajenem konstruktu montiranega pregona opr. št. K 1 2400/20 1 3 vs. drugotožeči stranki, 'na sodišču prve stopnje spoznana za krivo na podlagi NJENEGA!!! sporazuma o priznanju krivde ' - kot to maloumno URADNO!!! LAŽE!!! vaša državna odvetnica …. na strani 17 njej lastnega skrpucala z dne 20. 12. 2024. Ostaja odprto vprašanje, ali se sploh zavedate, da v kolikor mož …. (op.a. in sin …) tozadevnih oblastnih grajenih konstruktih montiranega pregona opr. št. K 12400/2013 vs. možu …. in opr. št. K 52710/2013 vs. sinu …. ne bi podpisala ponižujočih IZSILJENIH! sporazumov o priznanj u krivde, jima je grozilo – v steku vsaj· DESET!!! let NEZAKONITE!!! Kazni strogega zapora, vse v absolutni oblastni/tožilski zlorabi 299/4. čl. KZ- 1, vse za NIKOLI!!! storjenih možu …. očitanih 38/osemintrideset kaznivih dejanj po absolutno zlorabljenem 299/4. čl. KZ- 1 in/oz. NIKOLI!!! storjenih sinu …. očitanih 20/dvajset!!! kaznivih dejanj po absolutni zlorabi 299/4. čl. KZ- 1, ki za vsako tozadevno očitano kaznivo dejanje po 299/4. čl. KZ- 1 nudi od enega do pet let aresta. Želim si, da bi lahko razumela tozadevno stisko vseh tozadevnih ŽRTEV!!! oblastnega režima, kar je/bo mogoče šele takrat, ko jo boste sama doživela.«.

(3) »…da me opremite - za potrebe sodnega dokazovanj a - s fco. pravnomočnega uradnega dokumenta, iz katerega je/bo razvidno, da se drugotožeči stranki upravičeno očita - kot to URADNO!!! LAŽE!!! vaša režimsko skorumpirana državna odvetnica …. na 18. strani v njej lastnem skrpucalu pripravralne vloge z dne 20. 12. 2024... - da si je »preprosto IZMISLILA«, da jo je tožilec primož suknaič izsiljeval v priznanje krivde za NIKOLI!!! izvršenih 38/osemintrideset!!! kaznivih dejanj, vse v NAKLEPNI!!! TOTALNI!!! zlorabi 299/4. čl. KZ- 1, vse v oblastnem grajenem konstruktu montiranega pregona opr. št. K 12400/2013 vs. drugotožeči stranki!«.

·         Dve zahtevi z dne 17. 3. 2025 (zahteva št. 3)

(1) »…da me opremite - za potrebe sodnega dokazovanja posledic, ki jih odraža (tudi) možev poststresni sindrom - s fco. pravnomočnega uradnega dokumenta, iz katerega je vaša državna odvetnica …. v njeni tozadevni pripravljalni vlogi z dne 20. 12. 2024 povzela uradno trditev s katero je tozadevno zanikala moževe navedbe o posledicah, ki jih trpi/trpimo vsi člani družine …. zaradi oststresnega sindroma, ki izhaja (tudi) iz vašega praktično permanentnega petnajstletnega!!! Oblastnega NAKLEPNEGA psiho/fizično/finančnega zavlačevanja z namero izčrpati/uničiti/UBITI!!! člane družine ….. Želim si, da bi lahko razumela tozadevno stisko vseh tozadevnih ŽRTEV!!! oblastnega režima, kar je/bo mogoče šele takrat, ko jo boste sama doživela…«.

(2) »…da me opremite - za potrebe sodnega dokazovanja resničnosti uradne navedbe vaše državne odvetnice …. iz njene tozadevne pripravljalne vloge z dne 20. 12. 2024, citat: »Drugotožnik ne konkretizira in ne izkaže trditvene podlage o tem, da bi neupravičena obsodba kakorkoli vplivala na njegovo zdravje, še zlasti ne na domnevno stresno motnjo, ki je ne izkazuje z nobenim verodostojnim dokazom.«, s fco. pravnomočnega uradnega dokumenta, ki bo kot resničnega/pravilnega potrdila predhodni citat vaše kolegice jasne lovrec - kot materialno uradno/pravno dejstvo, vse v situaciji, ko tozadevno več kot deset tisoč moževih uradnih vlog/zapisov 'nastalih' pretežno v nočnem času, vse v minulih praktično petnajstih! letih vašega NAKLEPNEGA ZAVLAČEVANJA v DO RS lastnem modus operandi psiho/fizično/finančno izčrpati/uničiti/UBITI!!! člane družine …., odraža vse prej, kot tozadevni možev PTSM, vse zaradi vseh režimskih naklepnih! oblastnih kriminalnih ZLOčinov vs. članom družine …., ki jih neovrgljivo potrjujejo/dokazujejo tozadevne dokončno pravnomočne sodbe. Želim si, da bi lahko razumela tozadevno stisko vseh tozadevnih ŽRTEV!!! oblastnega režima, kar je/bo mogoče šele takrat, ko jo boste sama doživela.«.

Organ je o zahtevah prosilke odločil z odločbami: (zahteva št. 1) št. DODV-113/2025-2 z dne 2. 4. 2025, (zahteva št. 2) št. DODV-125-127/2025-2 z dne 11. 4. 2025 in (zahteva št. 3) št. DODV-131-132/2025-2 z dne 14. 4. 2025, s katerimi je vse zahteve v celoti zavrnil, iz naslednjih razlogov:

-       Zahteva št. 1: V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je vsebina navedb, tudi v naslovu in

nato v nadaljevanju zahteve, šikanoznega značaja. Številne navedbe prosilke so žaljive in zaničujoče do organa, njegovih javnih uslužbencev in funkcionarjev, saj navaja sledeče: »…Oblastna LAŽ …. vs. uradni materialni resnici..«, »…v katerih se je vaša namestnica na tozadevni obravnavi uspela praktično desetkrat ZLAGATI!!!...«, »…tozadevne zanikrno zavržene podcenjujoče ponižujoče nepoštene/prevarantske vaše »poravnalne« ponudbe…«, »…ki jo je državno odvetništvo neovrgljivo! Zlorabilo za dodatno dvoletno zavlačevanje…«. Vse navedbe organ ocenjuje kot žaljive in nespoštljive ter jih kot take označuje kot šikanozne. lntenzivnost navedenih žaljivk je še toliko večja, ker je prosilka svoja pisanja naslovila tudi na številne druge osebe in državne organe, ki niso bili udeleženci v konkretnem postopku.

-       Zahteva št. 2: V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da so navedbe prosilke v obravnavanih

zahtevah skrajno žaljive in zaničujoče do organa, njegovih javnih uslužbencev in funkcionarjev, saj navaja sledeče: »državna odvetnica LAŽE…«, «…kot to URADNO!!! LAŽE!!! vaša režimsko skorumpirana državna odvetnica …. na zaključku petnajste strani…«, »...kot to URADNO!!! LAŽE!!! vaša režimsko skorumpirana državna odvetnica …. na 18. strani v njej lastnem skrpucalu pripravljalne vloge z dne 20. 12. 2024…«, »...kot to maloumno URADNO!!! LAŽE!!! vaša državna odvetnica …. na strani 17 njej lastnega skrpucala z dne 20. 12. 2024...«,.«…vse v absolutni oblastni/tožilski zlorabi 299/4. čl. KZ-1...«. Vse navedbe organ ocenjuje kot žaljive in nespoštljive ter jih kot take označuje kot šikanozne. lntenzivnost navedenih žaljivk je še toliko večja, ker je prosilka svoja pisanja naslovila tudi na številne druge osebe in državne organe, ki niso bili udeleženci v konkretnem postopku.

-       Zahteva št. 3: V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da tovrstne zahteve, ki se nanašajo

izključno na potek in vsebino (ter predvsem postopkovna pravila) pravdnega postopka, ne sodijo v področje informacij javnega značaja.

Prosilka je zoper vse tri odločbe vložila pritožbo, v katerih oporeka odločitvi organa, in sicer dne 10. 4. 2025 zoper odločbo št. DODV-113/2025-2 z dne 2. 4. 2025, dne 14. 4. 2025 zoper odločbo št. DODV-125-127/2025-2 z dne 11. 4. 2025 in dne 16. 4. 2025 zoper odločbo št. DODV-131-132/2025-2 z dne 14. 4. 2025.

IP je dne 28. 4. 2025 prejel dopis organa, št. DODV-113/2025-4 z dne 25. 4. 2025, št. DODV-125-127/2025-4 z dne 24. 4. 2025 in št. DODV-131-132/2025-4 z dne 25. 4. 2025, s katerimi mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil vse tri pritožbe prosilke v pristojno reševanje.

Vse tri pritožbe je IP s sklepom, št. 090-192/2025/2 z dne 22. 5. 2025, združil v en postopek, o njih pa bo odločil s to odločbo.

Pritožbe niso utemeljene.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo organa v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

1. in 2. točka izreka te odločbe (zahteva št. 1 in št. 2)

V obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali je organ utemeljeno zavrnil zahteve prosilke, z dne 5. 3. 2025 in dne 13. 3. 2025, kot šikanozne.

Organ lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP npr. št. 090-249/2016 z dne 3. 1. 2017, št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017 in št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017, zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja, se pa opredeljuje do vprašanja zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.

IP najprej poudarja, da peti odstavek 5. člena ZDIJZ predvideva zavrnitev prosilčeve vloge v dveh primerih, in sicer:

(1) če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ ali

(2) če je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

Organ je z izpodbijano odločbo predmetno zahtevo zavrnil iz drugega razloga, zato je IP v okviru materialno pravne presoje izpodbijane odločbe preverjal ta razlog zavrnitve in poudarja, da zavrnitev zahteve iz razloga šikanoznosti, pomeni pravni premislek organa, ki ga ta opravi upoštevajoč navedbe v konkretni zahtevi, ki jih primerja z osnovnimi standardni izražanja in ravnanja, ki se pričakujejo od povprečnega posameznika pri udeležbi v konkretnem (upravnem) postopku.

Po navedbah organa so zahteve prosilke šikanozne, ker so žaljive. IP v zvezi s temi navedbami povzema sodbo Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017. Iz navedene sodbe izhaja, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev, z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd.. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so po mnenju sodišča v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja iz sodne prakse. Stališče, da šikanozna zahteva pomeni hkrati zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zagovarja tudi IP in izhaja iz zgoraj navedenih odločb IP, izhaja pa tudi iz Mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Kriteriji, ki lahko (skupaj) kažejo na zlorabo pravice, kot npr. pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, nagajivost, šikaniranje ipd., izhajajo torej iz sodne prakse, prakse IP in tudi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja - ZDIJZ-C.

Dalje iz sklepa Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009 izhaja, da vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic, pomeni zlorabo pravice.

Z vpogledom v vsebino zahtev IP ugotavlja, da te vsebuje številne negativne vrednostne sodbe glede uradnih oseb organa in nekaterih konkretno navedenih posameznikov, in so kot take žaljive in nespoštljive. Glede na to, da je organ v izpodbijanih odločbah že izpostavil žaljive in nespoštljive navedbe prosilke, jih IP v izogib ponavljanju ni ponovno navajal, se pa s stališčem organa strinja. Vse povzete navedbe so tudi po oceni IP tako žaljive in nespoštljive, da jih je kot take mogoče v celoti označiti kot šikanozne. Citirane navedbe predstavljajo jedro samih vlog, kar rezultira v tem, da se sicer zakonsko določene obvezne sestavine same zahteve za dostop do informacij javnega značaja med njimi izgubijo. S tem pa tudi sam namen ZDIJZ, ki je v zagotovitvi javnosti in odprtosti delovanja organov ter omogočanju uresničevanja pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.

Ob tem IP dodaja, da ima prosilka sicer nedvomno pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar pa IP opozarja, da mora pri tem ostati v mejah dostojnosti in pri argumentaciji, ki je objektivno usmerjena v kritiko vsebine dela organa, ne pa v subjektivna opažanja glede (ne)primernosti posameznih uradnih oseb. Tudi po mnenju IP so navedbe prosilke žaljive, z njimi pa je prosilka posegla v dostojanstvo in ugled uradnih oseb in organa. Samo navajanje napak pri delu organa in opozarjanje na nepravilnosti sicer ni žaljivo, vendar pa prosilka ni ostala v teh mejah (npr. pri strokovni kritiki dela), ampak je presegla meje dostojnosti. Izrazi, kot jih v svojih vlogah uporablja prosilka, ne sodijo v upravni postopek in nihče (niti javni uslužbenec ali javni funkcionar) ni dolžan prenašati kritike, ki se »spusti« na osebno raven in je žaljive ali celo vulgarne narave. Prosilka bi lahko svoje nestrinjanje z delom organa oz. določenih uradnih oseb izrazila tudi na drugačen način, brez uporabe žaljivih in za upravni postopek neprimernih besed. Tudi iz sodne prakse izhaja, da je žalitev organa ali uradne osebe treba razumeti kot poseg v dostojanstvo organa, kot na primer njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti (stališče Vrhovnega sodišča v sodbi št. U 12/2008).

Upoštevajoč vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev organa v odločbi št. DODV-113/2025-2 z dne 2. 4. 2025 in odločbi št. DODV-125-127/2025-2 z dne 11. 4. 2025 pravilna in zakonita. Predmetne prosilkine zahteve za dostop do informacij javnega značaja so šikanoznega značaja, zato je organ ravnal pravilno, ko jih je zavrnil, ne da bi se spustil v njihovo obravnavo po vsebini.

Na podlagi zgoraj navedenega je IP pritožbi prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeni zavrnil, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.

3. točka izreka te odločbe (zahteva št. 3)

ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014).

Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

Glede na to, da je prosilka zahtevala podatke, ki se nanašajo na njenega moža in poimensko navedeno družino, torej na točno določene fizične osebe, za katere ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ v smislu točke e) prvi odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (ne gre npr. za podatke iz 1. ali 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je dostop do zahtevanih dokumentov/podatkov potrebno zavrniti zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov - 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP ugotavlja, da v konkretnem primeru tudi ne bi bilo mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ). Dejstvo je namreč, da je prosilka zahtevala podatke, ki se nanašajo na točno določene fizične osebe, zato tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi bilo mogoče zagotoviti anonimnosti posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo, saj bo prosilki vedno jasno, kdo je oseba, ki se skriva pod prekritimi podatki. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika.

Na podlagi zgoraj navedenega je IP pritožbo prosilke zoper odločbo, št. DODV-131-132/2025-2 z dne 14. 4. 2025, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (4. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke