prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

Organ je zahtevo prosilca zavrnil z utemeljitvijo, da ne spada v njegovo delovno področje,  IP pa po preučitvi pritožbe ugotavlja, da organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga in da ni izpolnjen pogoj materializirane oblike iz orvega odstavka 4. člena ZDIJZ za obstoj informacije javnega značaja.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-85/2025/4

Datum: 17. 4. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 28. 2. 2025, zoper odločbo DRŽAVNEGA ODVETNIŠTVA REPUBLIKE SLOVENIJE, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. DODV-51/2025-2 z dne 21. 2. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 28. 2. 2025 odločbo DRŽAVNEGA ODVETNIŠTVA REPUBLIKE SLOVENIJE, št. DODV-51/2024-2 z dne 21. 2. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 24. 1. 2025 zahteval posredovanje uradnega dokumenta, iz katerega bo razvidno, da je organ v zadnjih dvajsetih letih in v zadnjih štiriindvajsetih letih uradno povzdignil glas zoper tozadevno neekonomično razmetavanje proračunskih sredstev za najemnine poslovnih prostorov za potrebe državnih inštitucij.

Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. DODV-51/2024-2 z dne 21. 2. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil. Uvodoma je organ navedel določbo in pomen prvega odstavka 4. člena ZDIJZ ter poudaril, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. V nadaljevanju je navedel, da je njegova temeljna naloga varstvo premoženjskih in drugih interesov Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS), ki se izvaja z opravljanjem strokovnih nalog prek pravnega zastopanja in pravnega svetovanja. Pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti je samostojen in avtonomen. V okviru zastopanja upošteva interese stranke, ki jo zastopa, v skladu z načelom medsebojnega zaupanja. V skladu z določbo prvega odstavka 25. člena Zakon o državnem odvetništvu (v nadaljevanju ZDOdv) organ na zahtevo državnega organa oblikuje pravna mnenja, povezana z varstvom premoženjskih in drugih pravic in interesov RS, ter pravna mnenja o skladnosti mnenj in ravnanj državnih organov s prakso sodišč v RS ter prakso mednarodnih sodišč in mednarodnih arbitraž. Organ je tako ugotavljal, ali zahtevana informacija izvira iz njegovega delovnega področja. V zvezi z definicijo delovnega področja je organ izpostavil sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vrhovno sodišče) št. I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007 in sklep št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012, iz katerih izhaja, da je o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ mogoče govoriti, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. Pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja je odločilno, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. Glede na vse navedeno je organ zaključil, da področje smotrnega ravnanja in ekonomične porabe proračunskih sredstev ni v pristojnosti organa. Zahtevane informacije torej ne izvirajo iz delovnega področja organa, zato ne gre za informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ.

Prosilec je zoper odločbo dne 28. 2. 2025 podal pri organu pritožbo, ustno na zapisnik. V pritožbi navaja, da prereka odločitev organa, saj se organ zateka k sprenevedanju. Od organa je namreč pričakoval odločitev, da z dokumentom ne razpolaga in ne da to ne spada v njegovo delovno področje. Prosilec v pritožbi med drugim navaja tudi okoliščine in dejstva, ki niso v neposredni povezavi s postavljeno zahtevo in predmetom odločbe.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe odstopil v odločanje IP. Na poziv IP je dne 4. 4. 2025 posredoval dodatna pojasnila z dokazili.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.  IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, sporno v obravnavanem primeru je, ali zahtevani podatki izpolnjujejo pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.

Informacija javnega značaja v obravnavanem primeru

Informacija javnega značaja je na podlagi določbe 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, in ga je navedel v izpodbijani odločbi tudi organ. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, kot je to poudaril v izpodbijani odločbi že organ sam.

Upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ ter odgovora organa št. DODV-51/2025-7 z dne 4. 4. 2025, IP ugotavlja, da organ z zahtevanimi dokumenti v materializirani obliki ne razpolaga. Organ je namreč v odgovoru na poziv IP pojasnil, da je v evidenci dokumentarnega gradiva IS Feniks preveril, ali obstaja dokument in spis, iz katerega bo razviden predmet zahteve prosilca, pri čemer je ugotovil, da ta ne obstaja. Organ je ugotovil, da se v evidenci vodijo zahtevki za plačilo najemnine, stroškov, uporabnine, tožbe za izselitev in izpraznitev in drugo, kadar se to nanaša na poslovne prostore, ki so v lasti RS. Organ ne vodi posebej postopkov ali spisov zaradi neekonomične uporabe proračunskega denarja za najemnine poslovnih prostorov, saj za to niti nima posebnega temelja. IP tako nima nobenega razloga, da bi dvomil v navedbe organa o tem, da z zahtevanimi podatki ne razpolaga v materializirani obliki, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati prosilcu (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer prosilec v pritožbi niti ne navaja, da bi organ moral razpolagati s temi dokumenti. Organ je po mnenju IP podal ustrezna pojasnila in priložil v potrditev svojih navedb tudi ustrezna dokazila, in sicer izpisek iz svojega informacijskega sistema, iz katerega izhaja, da zahtevanih dokumentov nima.

IP ob navedenem poudarja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi v času vložitve zahteve ni razpolagal v materializirani obliki, upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.

IP tako zaključuje, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, zato je sledil odločitvi organa, da zahtevo prosilca zavrne. V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca glede drugih postopkov in nepravilnosti delovanja organa, pa IP pojasnjuje, da so le-te za obravnavano zadevo dostopa po ZDIJZ nerelevantne. Predmet konkretnega pritožbenega postopka je zgolj ugotovitev, ali so podani pogoji za obstoj informacije javnega značaja in ali je ta informacija prosto dostopna.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca zavrnil, in sicer na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke