prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju določene dokumentacije. IP je ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj v predmetnem primeru niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, da bi lahko govorili o obstoju informacij javnega značaja, zato je pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-84/2025/6

Datum: 18. 4. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec) z dne 7. 3. 2025, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DODV-60/2025-3 z dne 28. 2. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 7. 3. 2025 zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV-60/2025-3 z dne 28. 2. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 31. 1. 2025 v zvezi s poravnalno ponudbo organa, na slednjega naslovil dve zahtevi za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer je zaprosil za:

- fotokopije uradnih dokumentov, ki bodo konkretno specificirali katere so tiste vse celotne in kakršnekoli škode, zajete v prvem znesku 620.000 eur in katere so tiste vse celotne in kakršnekoli škode, zajete v drugem znesku 620.000 eur (prvi odstavek poravnane ponudbe) ter

- fotokopije uradnih dokumentov, ki bodo konkretno specificirali vse dogodke z vsemi posledicami med trajanjem vseh dogodkov, zajete v prvem znesku 620.000 eur in ki bodo korektno specificirali vse dogodke z vsemi posledicami me trajanjem vseh dogodkov, zajete v drugem znesku 620.000 eur.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. DODV-60/2025-3 z dne 28. 2. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je v celoti zavrnil posredovanje zahtevane dokumentacije. V obrazložitvi slednje je povzel posamezne določbe ZDIJZ ter Zakona o državnem odvetništvu (Uradni list RS, št. 23/17; v nadaljevanju ZDOdv) in navedel, da zahtevane informacije niso informacije javnega značaja v smislu 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ.

(3) Zoper navedeno odločitev je prosilec dne 7. 3. 2025 podal ustno pritožbo na zapisnik pri organu. Navedel je, da če državni uradnik javno izjavi ali zapiše kakršnokoli trditev, lahko katerikoli državljan RS preko vloge IJZ zahteva fotokopijo uradnega dokumenta, na podlagi katerega je uradna oseba državnega organa javno izrekla ali zapisala svojo trditev. Državni uradnik ima dolžnost izvajati zakon/Ustavo RS brez tega, da javno v kakršnikoli obliki špekulira, zavaja, laže. Nadalje je navedel, da je želel z zahtevo z dne 31. 1. 2025 pridobiti korektno specifikacijo, na podlagi katere se v poravnalni ponudbi navaja znesek 620.000 eur v dveh različnih temeljih, saj obstaja objektivna možnost, da sta predmetna zneska plod neutemeljene domišljije državne odvetnice ali pa posledica več kot trimesečnih skrbnih preračunavanj z vsemi zunanjimi sodelavci, ki jih navaja imenovana državna odvetnica. Prosilec je prepričan, da predmetna dva zneska po 620.000 eur nimata temelja v skrbnem preračunavanju, pač pa je to rezultat namestnice generalne odvetnice.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

(5) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovor organa je IP prejel dne 2. 4. ter dne 11. 4. 2025.

Pritožba ni utemeljena.

(6) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) Nadalje IP poudarja, da sta tako prvostopenjski organ, kot tudi IP vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meje postavljenega zahtevka - takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS npr. v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015, sodbi št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015 ter sodbi št. II U 431/2022-27 z dne 12. 4. 2024. Navedeno pomeni, da se je potrebno držati zahteve prosilca in presojati le, ali organ razpolaga z dokumenti z določeno vsebino, ki jih je prosilec navedel v zahtevi z dne 31. 1. 2025.

(8) Z izpodbijano odločbo je organ zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju zgoraj navedenih dokumentov, z obrazložitvijo, da s slednjimi ne razpolaga.

(9) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

(10) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(11) IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, pri čemer IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga.

(12) V zvezi z reševanjem predmetne pritožbe je IP organ pozval, da mu posreduje dokumente, ki ustrezajo zahtevi prosilca v delu, ki se glasi:

- «…uradnih dokumentov, ki bodo korektno specificirali katere so tiste vse celotne in kakršnekoli škode zajete v prvem znesku 620.000 eur in katere so tiste vse celotne in kakršnekoli škode zajete v drugem znesku 620.000 eur…« ter

- »…uradnih dokumentov, ki bodo korektno specificirali vse dogodke z vsemi posledicami med trajanjem vseh dogodkov zajete v prvem znesku 620.000 eur, in ki bodo korektno specificirali vse dogodke z vsemi posledicami med trajanjem vseh dogodkov zajete v drugem znesku 620.000 eur…«. Ob tem je organ pozval, da če z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, naj pojasni za navedeno stanje.

(13) V odgovoru z dne 2. 4. 2025 je organ ponovno izpostavil, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga ter navedel, da gre za poravnalno ponudbo, ki ni dokončna in je lahko še predmet dogovarjanja in usklajevanja z nasprotnimi strankami. Ker organ ni pojasnil razlogov za neobstoj dokumentacije, ga je IP ponovno pozval, da pojasni, na kakšen način je izračunal navedeni znesek ter da pojasni, ali razpolaga z dokumenti, iz katerih izhaja izračun zneska in z dokumenti, iz katerih izhaja specifikacija navedenega zneska po posameznih postavkah. Če z navedenimi dokumenti razpolaga, ga je IP pozval k posredovanju teh. Na navedeni poziv je IP dne 11. 4. 2025 prejel odgovor organa. V njem je organ pojasnil, da navedeni zneski ne ustrezajo ponujeni odškodnini v poravnalni ponudbi ter da je bila višina poravnalne ponudbe oblikovana v okviru ustnih dogovarjanj/komunikacije z njegovo stranko, vendar o tem ni pisnih dokumentov.

(12) IP na podlagi vsega zgoraj navedenega ugotavlja, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Navedeno pomeni, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, da bi lahko govorili o obstoju informacij javnega značaja.

(13) IP ugotavlja, da je odločitev organa pravilna, zato je pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.

(14) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(15) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke