prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dokumente, ki so v neposredni povezavi z njegovim postopkom in postopkom njegove družine. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, IP pa je v pritožbenem postopku ugotovil, da je prosilec zahtevo oblikoval na način, da iz nje nedvomno izhaja, na koga se dokumenti nanašajo, vsebina dokumentov, v povezavi z določljivimi posamezniki, pa predstavlja njihov varovani osebni podatek. Pritožbo je IP zavrnil, saj informacije javnega značaja ne morejo biti varovani osebni podatki prosilca, pri čemer za odločitev ni bilo pravno relevantno, da je dokumente zahtevala oseba, na katero se ti osebni podatki sicer nanašajo.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-83/2025/2

Datum: 25. 3. 2025    

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05,  s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 7. 3. 2025, zoper odločbo št. DODV-59/2025-3, z dne 28. 2. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 7. 3. 2025 zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije št. DODV-59/2025-3 z dne 28. 2. 2025 se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je 31. 1. 2025 na organ naslovil dve zahtevi za fotokopije uradnih listin, iz katerih bo izhajalo:

- dokazilo, da ne držijo navedbe tožeče stranke o protipravnem dejanju državnega odvetništva,

- dokazilo, da držijo navedbe tožeče stranke o protipravnem dejanju državnega odvetništva,

- dokazilo, da se državno odvetništvo vseskozi strokovno!? odziva na zahtevke …,

- dokazilo o vseh! tozadevnih zahtevkih …, vse tako, da so tozadevni zahtevki opremljeni vsaj s podpisi vseh … tožnikov,

- dokazilo prizadevanja državnega odvetništva o prizadevanju rešiti zadevo po mirni poti, vse tako, da se državno odvetništvo izkaže z lastnim seznamom tozadevno dokončno pravnomočno potrjenih/priznanih nezakonito povzročenih oblastnih škod,

- dokazilo prizadevanja državnega odvetništva o prizadevanju rešiti zadevo po mirni poti, vse tako, da se državno odvetništvo izkaže z lastnim seznamom tozadevno priznanih ponujenih poštenih odškodnin za vsako tozadevno dokončno pravnomočno potrjeno nezakonito povzročeno oblastno škodo,

- dokazilo, da je v predmetnem postopku oblikovanja tozadevnega skrpucala!!! zanikrno zavržne nepoštene/prevarantske »poravnalne« ponudbe (op.a. v priponki…) sodelovalo več ministrstev, vse še posebej, ker se ne ve katere vse škode in po kakšnem 'ceniku' so sploh vključene v tozadevno skrpucalo!!! zanikrno zavržne nepoštene/prevarantske »poravnalne« ponudbe, kjer vam za ŠOLSKI!!! primer strokovne analize/ekspertize povzročene/prezentirane nezakonite oblastne škode (v priponki) posredujem tovrstni parcialni izračun povzročene škode zaradi nezakonite prekinitve … rednega delovnega razmerja, vse, ko velja, da bi morali tozadevno pripraviti vsaj petnajst!!! tovrstnih ekspertiz, da bi zajeli zgolj glavne konture nezakonito povzročenih oblastnih škod …, ob tem pa si poglejte vašo vse/skupno  vsebinsko brezoblično BORNO!!! poravnalno ponudbo oz. zanikrno zavržno skrpucalo!!! spisano praktično na eni strani, pri kateri naj bi sodelovalo (celo!!!) več ministrstev (op.a. – kar se tiče tozadevne vaše/oblastne »STROKOVNOSTI???« – vsi skupaj sodelujoči oblastniki niste vredni niti tega, da vas poulično se goneči garjev pes poščije…)…

- dokazilo iz katerega bo razviden - v času dveletne!!!??? mediacije (op.a. ki jo je državno odvetništvo neovrgljivo! zlorabilo za dodatno dveletno zavlačevanje, vse v sedaj že praktično petnajstletnem!!! zavlačevanju rešitve predmetne zadeve…) – znesek odškodnine!!!, ki ga je tozadevno uradno! pričakovala …,

- dokazilo iz katerega bo razviden - v času dveletne!!!??? mediacije (op.a. ki jo je državno odvetništvo neovrgljivo! zlorabilo za dodatno dveletno zavlačevanje, vse v sedaj že praktično petnajstletnem!!! zavlačevanju rešitve predmetne zadeve…) – znesek odškodnine!!!, ki ga je državno odvetništvo tozadevno uradno! ponudilo …,

- dokazilo iz katerega pravnomočno izhaja, da državno odvetništvo tozadevno ni ravnalo protipravno.

(2) Organ je zahtevi prosilca zavrnil, ker se dostop do dokumentov nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z učinkom erga omnes, torej, ali bi dokumente lahko prejel kdorkoli, ki bi na organ naslovil isto zahtevo. Organ je tudi odločil, da je dolžan omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, odgovori na vprašanja, obrazložitve, pojasnila pa ne predstavljajo informacij javnega značaja, enako velja tudi, ko prosilec zahteva informacijo, iz zahteve pa je mogoče razbrati, da želi prejeti pojasnilo ali odgovor na vprašanje.

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo dne 7. 3. 2025 vložil pritožbo. V pritožbi je navedel, da je želel pridobiti uradni potrditev za uradne zapisane in izrečene trditve državne odvetnice v zadevi …, saj mora ta imeti pravno podlago za svojo izjavo ali zapis. Prepričan je, da organ ne more izkazati niti z enim pravnomočno uradnim dokumentom, ki bi potrjeval predmetne lažnive navedbe državne odvetnice. Prosilec zanika, da bi postavljal vprašanja ali iskal pojasnila, niti obrazložitve, temveč informacijo v obliki pravnomočnega uradnega dokumenta.

(4) Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP, z dopisom št. DODV-59/2025—5 z dne 11. 3. 2025.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(7) Glede izjeme varstva osebnih podatkov IP pojasnjuje, da se je s 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov). Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

(8) Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

(9) V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

(10) Glede na to, da je prosilec v zahtevah z dne 31. 1. 2025 izrecno navedel, da se njegovi zahtevi nanašata na dokumente v povezavi s postopkom, v katerem nastopa sam oz. njegova družina glede odškodnine za povzročeno škodo njemu oz. njegovi družini,  IP ugotavlja, da je organ postopal pravilno, ko je dostop do zahtevanih dokumentov v celoti zavrnil. IP pojasnjuje, da je že sam podatek o tem, da je nekdo stranka določenega postopka, v povezavi z navedenimi okoliščinami tega postopka, treba obravnavati kot osebni podatek posameznika. Ker je prosilec v zahtevi navedel, na katere posameznike se njegova zahteva nanaša, v konkretnem primeru tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznikov, na katera se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika oz. okoliščine, na podlagi katerih je posameznik nedvomno določljiv in zanj zahteva določene (osebne) podatke.

(11) V konkretnem primeru je pravno irelevantno dejstvo, da prosilec po ZDIJZ zahteva dokumente v povezavi z njim ali z njegovimi družinskimi člani. Informacija javnega značaja je namreč lahko prosto dostopna le, če se z njo lahko seznani kdorkoli drug, pri čemer specifične okoliščine in družinska povezava ni bistvena pri odločanju, ali je dokument javen. IP ugotavlja, da nihče ne bi imel pravice dostopati do zahtevanih dokumentov, če bi pri organu vložil isto zahtevo, ker podlage, da bi se javnost seznanila s podatkom, da je posameznik tožnik ali toženec v določenem postopku in okoliščinami tega postopka, splošna javnost v konkretnem primeru nima, saj gre za varovani osebni podatek konkretnih posameznikov. Glede na navedeno prosilec v postopku po ZDIJZ ne more postaviti zahteve, ki se nanaša nanj ali na njegove družinske člane, saj dokumenti v povezavi z njim ali njegovo družino, niso informacije, ki bi bile prosto dostopne splošni javnosti, zato se z njimi ne more seznaniti niti sam prosilec, čeprav ta zaradi samega dejanskega stanja, že razpolaga z določenimi podatki glede tega postopka.

(12) Kot je pravilno navedel že sam organ, se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij in postavljene zahteve. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane informacije, se je treba vprašati, ali bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, če bi organu postavil isto zahtevo. Gre za t. i. načelo univerzalnega prosilca »erga omnes«, na podlagi katerega se presoja, ali lahko dokumente, kot so opredeljeni v zahtevi, prejme kdorkoli, ne glede na pravni interes ali osebni status konkretnega prosilca.

(13) Na podlagi navedenega je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper izpodbijano odločbo, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(14) Posebni stroški v tem postopku niso nastali, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(15) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke