prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval določene dokumente, organ pa je zahtevo prosilca zavrnil zaradi zlorabe. IP je odločitev organa potrdil, ker je bila zahteva prosilca šikanozna in je vsebovala številne žalitve, provokacije in neutemeljene sodbe zoper organ in njegove zaposlene, s čimer je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-62/2025/2

Datum: 27. 2. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 24. 2. 2025, zoper odločbo Državnega odvetništva, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DODV-46/2025-2 z dne 18. 2. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 24. 2. 2025 zoper odločbo Državnega odvetništva št. DODV-46/2025-2 z dne 18. 2. 2025 se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 22. 1. 2025 na organ naslovil zahtevo poimenovano IJZ- DO RS – ko deležnice DO RS v kriminalno zločinskem SOSTORILSTVU!!! ne spoštujejo zakonsko predpisane OBVEZE po 145. čl. ZKP. V vlogi, ki jo je naslovil na številne naslovnike, je navedel: »V kontekstu delne nesporne pripoznave – veza vaš dokument št. P-A17-1171/2014 z dne 21. 3. 2024 vas v kontekstu IJZ pozivam, da me opremite s fco. uradnih dokumentov, ki izkazujejo, da je državna odvetnica … izpolnila zakonsko dolžnost, ki ji jo nalaga 145. čl. ZKP, vse v situaciji, ko je nedvomno – v kolikor je državna odvetnica … vsaj povprečno razumna funkcionalno pismena oseba – seznanjena, da je državna odvetnica … odgovorna za nepotrebno oškodovanje javnih/davkoplačevalskih sredstev v višini večkratnika velike premoženjske škode – več sto tisoč evrov (op.a. kar je kaznivo dejanje po 257.a/1 čl. v navezi z 257.a/2 čl. KZ-1), vse kot posledica neopravičljivo ZAPOZNELE praktično desetletne nesporne pripoznave delne ne/materialne škode, vse zaradi NAKLEPNE ARBITRARNE NEZAKONITE porušitve sinovega vseljenega doma na … V situaciji, ko kot tožnik v tozadevni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. III P 727/2018 nisem obveščen čemu je državna odvetnica … zamenjala državno odvetnico …, je državna odvetnica … v polju storitve kaznivega dejanja oškodovanja javnih/proračunskih sredstev (op.a. kar je kaznivo dejanje po 257.a/1 čl. v navezi z 257.a/2 čl. KZ-1), v zadevi v celoti razveljavljenega in absolutno zastaranega idiotkretenskega udbofašistino grajenega konstrukta montiranega pregona/pogroma vs. meni/… opr. št. K 12400/2013, kjer … še ni, ko bi že morala podati tozadevno nesporno pripoznavo povzročene udbofašistično oblastne škode, ki je tozadevno dokončno pravnomočno potrjena s sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Ips 12400/2013.  V istem govnu lastnega oblastnega kretenizma kot je … v zadevi VII K 12400/2013, je (tudi) … v zadevi VII K 52710/2013, vse, ko velja, da je … tozadevno še mnogo globlje v njej lastnem govnu storive kaznivega dejanja po 257.a/1 čl. v navezi z 257.a/2 čl. KZ-1 kot zaenkrat …, saj … tozadevno še ni, ko bi morala že leta 2018 podati nesporni delež pripoznave na račun sodbe ESČP št. 60503/15 Trunk vs. RS, kjer je DO RS in z njim sama država Republika SLOVENIJA zgodovinsko popušila/poinhairala… Ob zapisanem vas v kontekstu IJZ pozivam, da me opremite s fco. dokumentov iz katerih bo razvidno, da je generalna državna odvetnica … izpolnila zakonsko dolžnost, ki ji jo nalaga 145. čl. ZKP in tozadevno organom pregona uradno prijavila …, vse v situaciji, ko sta imenovani oblastni kriminalni zločinki v zlorabi službenih pooblastil, vsaka zase in obe skupaj tozadevno storili kaznivo dejanje po 257.a/1. čl. v navezi z 257.a/2. čl. KZ-1… Ob tozadevno zapisanih neovrgljivih materialnih dejstvih, me vse te nesposobne babe DO RS na nek način zabavajo/čudijo – toliko kot imajo masla na glavi na račun njim lastnega neznanja/neumnosti/nestrokovnosti/obče meduradniške skorumpiranosti - neovrgljivega kriminalno zločinskega SOSTORILSTVA, ob tem pa se maloumno RETARDIRANO! BOLNO! obnašajo kot, da jim nihče nič ne more, kot, da Zakon za njih ne velja… Kakorkoli, tozadevne deležnice DO RS – sem vam napovedal, da ste s to 'zajebancijo' okoli nesporne!? pripoznave odprle Pandorino skrinjo… - vam lastnega oblastnega kretenizma… in šele na začetku smo…« 

(2) Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. DODV-46/2025-2 z dne 18. 2. 2025 in zahtevo prosilca zavrnil na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ.

(3) Zoper odločbo organa je prosilec dne 24. 2. 2025 vložil pritožbo, v kateri navaja, da kategorično prereka očitek, da je bila vloga šikanozna. Ta očitek je posledica pomanjkljive izobrazbe, kjer ekspresionistično zapisane besede razume v njenem lastnem nerazumevanju kot šikanozne. Ekspresionizem je domena, ki poziva k duhovnemu preporodu človeka in Sveta, izraz, da sta državni odvetnici v govnu pa je ekspresionizem v najbolj čisti njemu lastni primarni domeni, gre namreč za metaforo. Od pritožbenega organa pričakuje, da razveljavi prerekano odločbo in prepreči koruptivno pometanje neljube materije pod mizo.

(4) Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP, na podlagi 245. člena ZUP.

Pritožba ni utemeljena.

(5) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) Ker je organ prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, se IP v nadaljevanju opredeljuje do vprašanja, ali je slednji v obravnavanem primeru zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, kot to zatrjuje organ.

(7) Organ lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

(8) IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP, npr. št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017, št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017, št. 090-269/2022/2, št. 090-2/2023/2, zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja, se pa opredeljuje do vprašanja zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.

(9) IP najprej poudarja, da peti odstavek 5. člena ZDIJZ predvideva zavrnitev prosilčeve vloge v dveh primerih, in sicer če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ ali če je očitno, da so zahteva/zahteve šikanoznega značaja. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ zahtevo prosilca štel za šikanozno, saj vsebuje žaljive in nespoštljive navedbe, intenzivnost žaljivk pa je še toliko večja, saj je prosilec svoje pisanje naslovil tudi na druge osebe in druge državne organe, ki niso bili udeleženci konkretnega postopka.

(10) Iz sodbe Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017 izhaja, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev, z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so po mnenju sodišča v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja iz sodne prakse. Stališče, da šikanozna zahteva pomeni hkrati zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zagovarja tudi IP in izhaja iz zgoraj navedenih odločb IP.

(11) Dalje iz sklepa Ustavnega sodišča, št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009, izhaja, da vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic, pomeni zlorabo pravice.

(12) Z vpogledom v vsebino predmetnih prosilčevih zahtev IP ugotavlja, da te vsebujejo številne navedbe, ki so žaljive in nespoštljive, povzete pa so dobesedno v 1. tč. obrazložitve te odločbe. Prosilec posamezne funkcionarke žaljivo obdolžuje storitve kaznivih dejanj in jih opisuje kot »vsaj povprečno razumno funkcionalno pismena oseba«, »v govnu lastnega oblastnega kretenizma«, »vse te nesposobne babe DO RS imajo masla na glavi na račun njim lastnega neznanja/neumnosti/nestrokovnosti/obče meduradniške skorumpiranosti«, »ob tem pa se maloumno retardirano! bolno! obnašajo kot da jim nihče nič ne more« ipd.

(13) IP se pridružuje ugotovitvi organa, da je intenzivnost navedenih žaljivk še toliko večja, ker je prosilec svoja pisanja naslovil tudi na druge osebe in državne organe, ki niso bili udeleženci konkretnega postopka.

(14) Prosilec ima sicer nedvomno pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar pa IP opozarja, da mora pri tem ostati v mejah dostojnosti in pri argumentaciji, ki je objektivno usmerjena v kritiko vsebine dela organa, ne pa v subjektivna opažanja glede (ne)primernosti posameznih uradnih oseb. Tudi po mnenju IP so navedbe prosilca žaljive, z njimi pa je prosilec posegel v dostojanstvo in ugled uradnih oseb in organa. Samo navajanje napak pri delu organa in opozarjanje na nepravilnosti sicer ni žaljivo, vendar pa prosilec ni ostal v teh mejah (npr. pri strokovni kritiki dela), ampak je presegel meje dostojnosti. Izrazi, kot jih v svojih vlogah uporablja prosilec, ne sodijo v upravni postopek in nihče (niti javni uslužbenec ali javni funkcionar) ni dolžan prenašati kritike, ki se »spusti« na osebno raven in je žaljive ali celo vulgarne narave. Prosilec bi lahko svoje nestrinjanje z delom organa oz. določenih uradnih oseb izrazil tudi na drugačen način, brez uporabe žaljivih in za upravni postopek neprimernih besed. Tudi iz sodne prakse izhaja, da je žalitev organa ali uradne osebe treba razumeti kot poseg v dostojanstvo organa, kot na primer njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti (stališče Vrhovnega sodišča v sodbi št. U 12/2008).

(15) Upoštevajoč vse navedeno, je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita. Predmetne prosilčeve zahteve za dostop do informacij javnega značaja so šikanozne, zato je organ ravnal pravilno, ko jih je zavrnil, ne da bi se spustil v njihovo obravnavo po vsebini. IP je zato na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca zoper izpodbijano odločbo zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(16) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(17) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke