prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

Organ je prosilki zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta zaradi varstva osebnih podatkov in notranjega delovanja organa. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je prosilka zahtevala podatke, ki se nanašajo na točno določeno fizično osebo, pri kateri pa ne obstaja zakonska podlaga za razkritje njenih podatkov v postopku po ZDIJZ. IP je tako v obravnavanem pritožbenem postopku ugotovil, da je dostop do zahtevanega dokumenta treba zavrniti zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in da delni dostop do zahtevanega dokumenta ni mogoč, zato je pritožbo prosilke zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-61/2025/2

Datum: 6. 3. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 12. 2. 2025, zoper odločbo DRŽAVNEGA ODVETNIŠTVA REPUBLIKE SLOVENIJE, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. DODV-11/2025-2 z dne 31. 1. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilke z dne 12. 2. 2025 zoper odločbo DRŽAVNEGA ODVETNIŠTVA REPUBLIKE SLOVENIJE, št. DODV-11/2025-2 z dne 31. 1. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilka je z zahtevo z dne 5. 1. 2024 zahtevala fotokopije uradnih pisnih navodil … cenilcu gradbene stroke …, vse za izdelavo cenitve ….

(2) Organ je o zahtevi prosilke izdal odločbo št. DODV-11/2025-2 z dne 31. 1. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil. Uvodoma je organ povzel zahtevo prosilke, navedel določbo in pomen prvega odstavka 4. člena ZDIJZ ter izpostavil učinek erga omnes v postopka dostopa do informacij javnega značaja. Ugotovil je, da je predmet presoje v obravnavanem primeru dokument, ki vsebuje navodila cenilcu gradbene stroke …. Ker je organ ugotovil, da so pogoji za informacijo javnega značaja izpolnjeni, je presodil še, ali obstaja katera od izjem od dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Ugotovil je, da so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme od dostopa po 3. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ se je do izpolnjevanja pogojev obe izjem tudi obširneje opredelil, prav tako tudi do možnosti izvedbe delnega dostopa.

(3) Prosilka je zoper odločbo organa 12. 2. 2025 podala pritožbo, ker meni, da jo izpodbijana odločba neopravičeno in neopravičljivo diskvalificira znotraj ustavne določbe enakosti pred zakonom. To je utemeljila s tem, da je zahtevano informacijo javnega značaja videla že pred leti …. Od IP pričakuje, da bo odpravil prerekano odločbo ter organu naložil posredovanje zahtevanega dokumenta.

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. DODV-11/2025-5 z dne 25. 2. 2025, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo, izpodbijano odločbo, potrdilo o vročitvi odločbe ter zaprosilo za izdelavo izvedenskega mnenja z dne 6. 3. 2020..

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo organa v celoti.

(7) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, ko je prosilki zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta na podlagi 3. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(8) V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov[1] pomeni osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

(9) Upoštevaje navedeno definicijo osebnega podatka IP tako ugotavlja, da je prosilka zahtevala podatke, ki se nanašajo …, oziroma je postavila zahtevo na način, da je opredeljena z identifikatorji, s katerimi je fizična oseba določena.

(10) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo zahtevanih podatkov (posredovanje prosilki oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi ZVOP-2. Splošna uredba o varstvu podatkov nadalje v 86. členu določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker torej razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja torej potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je torej dopustno, kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko je za razkritje podatkov podan javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja sicer lahko predstavlja tudi kakšen drug zakon, vendar takšna zakonska podlaga, ki bi prosilki dopuščala, da se seznani z zahtevanim dokumentom organa, IP ni poznana.

(11) Glede na to, da je prosilka zahtevala podatke, ki se nanašajo na točno določeno fizično osebo, pri kateri pa ne obstaja zakonska podlaga za razkritje njenih podatkov v postopku po ZDIJZ, IP v obravnavanem pritožbenem postopku ugotavlja, da je dostop do zahtevanega dokumenta treba zavrniti zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Delni dostop

(12) IP ugotavlja, da delni dostop, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, do zahtevanega dokumenta ni mogoč, zato je odločil kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Dejstvo namreč je, da je prosilka zahtevala podatke o točno določeni osebi, zato tudi s prekritjem posameznih podatkov anonimizacija ni mogoča. Da anonimizacija v takšnih primerih ni mogoča, izhaja tudi iz sodne prakse, npr. sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014 in št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014.

Sklepno

(13) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilke zavrnil, in sicer na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(14) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(15) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] UREDBA (EU) 2016/679 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.