prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

IP ob reševanju te pritožbe ni zaznal nobenih razlogov, ki bi vzbujali sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Glede na navedeno je IP pritožbo prosilca, kot neutemeljno, zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-60/2025/6

Datum: 2. 4. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 12. 2. 2025, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. DODV-9/2025-2 z dne 30. 1. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 12. 2. 2025 zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV-9/2025-2 z dne 30. 1. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 27. 12. 2024 na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumentacije iz katere izhaja kakršnokoli ukrepanje zoper državno pravobranilko/odvetnico ….

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. DODV-9/2025-2 z dne 30. 1. 2025, s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da navedena fizična oseba ni zaposlena pri organu, zato zahtevana informacija ne izvira iz delovnega področja organa in posledično ne gre za informacijo javnega značaja.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 12. 2. 2025 vložil pritožbo, v kateri navaja, da se organ spreneveda, da imenovana ni bila nikoli zaposlena pri organu – navedeno je namreč v nasprotju z javnimi objavami.

IP je dne 26. 2. 2025 prejel dopis organa, št. DODV-9/2025-5 z dne 25. 2. 2025, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo prosilca v pristojno reševanje. Dodatno je organ pojasnil, da je bila … pri organu zaposlena do 21. 8. 2017, vse od 21. 8. 2017 do 30. 11. 2021 so ji pravice in obveznosti iz delovnega razmerja mirovale, dne 30. 11. 2021 pa ji je funkcija državne pravobranilke oz. višje državne odvetnice prenehala.

Na podlagi poziva IP, št. 090-60/2025/2 z dne 3. 3. 2025, je organ IP, dne 11. 3. 2025, po elektronski pošti, posredoval dopis, št. DODV-9/2025-7, v okviru katerega je pojasnil, da je uradna oseba organa s strani Službe za organizacijo in kadre organa prejela pisno pojasnilo, da v personalni mapi nekdanje državne odvetnice …. ni dokumentov, ki bi se nanašali na kakršenkoli ukrep ali postopek zoper imenovano. Predmetno pojasnilo vodje Službe za organizacijo in kadre (elektronsko sporočilo z dne 4. 3. 2025) je priloga dopisu.

Na podlagi elektronskega sporočila z dne 12. 3. 2025 je organ IP še istega dne posredoval popis personalne mape …..

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

Uvodom IP ugotavlja, da so nepravilne navedbe organa v izpodbijani odločbi, da je v zahtevi prosilca navedena oseba fizična oseba, ki pri organu ni zaposlena. Tekom pritožbenega postopka je namreč organ IP pojasnil, da je bila imenovana v preteklosti pri organu zaposlena, prav tako je organ IP posredoval popis njene personalne mape.

Predmet pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca z dne 27. 12. 2024.

IP ob reševanju te pritožbe ni zaznal nobenih razlogov, ki bi vzbujali sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Kot izhaja iz pojasnil organa, je ta v Službi za organizacijo in kadre preveril obstoj zahtevanih dokumentov in s strani vodje prejel pisno pojasnilo, da po pregledu personalne mape dotične osebe ni bil najden noben dokument, ki bi se nanašal na kakršenkoli ukrep ali postopek zoper imenovano. Navedeno izhaja tudi iz popisa personalne mape, ki jo je organ IP posredoval dne 12. 3. 2025 in v katerega je IP tudi vpogledal.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumentom, ki je predmet zahteve prosilca. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Prosilec v pritožbi tudi ne navaja nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazale na to, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga, vendar ga prosilcu ne želi posredovati.

Na podlagi zgoraj navedenega je IP pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke