prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov iz razloga, da niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja. IP je v pritožbenem postopku sledil ugotovitvi organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki in da posledično niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Organ je namreč po mnenju IP podal ustrezna pojasnila in priložil v potrditev svojih navedb tudi ustrezna dokazila. IP je tako pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-44/2025/6

Datum: 28. 2. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 29. 1. 2025, zoper odločbo DRŽAVNEGA ODVETNIŠTVA REPUBLIKE SLOVENIJE, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. DODV-310/2024-2 z dne 24. 1. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 29. 1. 2025 odločbo DRŽAVNEGA ODVETNIŠTVA REPUBLIKE SLOVENIJE, št. DODV-310/2024-2 z dne 24. 1. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 22. 12. 2024 zahteval posredovanje, citirano: »uradnih dokumentov, iz katerih bo razvidno vaše uradno tozadevno ščitenje premoženjskih interesov RS in utrjevanje pravnega reda v RS, vse v smeri regresiranja tako, da bi se …, ki so bili in so so/odgovorni za tozadevno v € več kot pet-milijardno oškodovanje proračuna RS - zaseglo vso nepremično in premično premoženje, samim akterjem tozadevnega oškodovanja proračuna RS pa »primerno …«, vse do takrat, dokler tozadevno ne bi poplačali vsega, kar so …«, vključno z vsemi stroški namestitve znotraj »komoditete«, ki jo nudi …«.

(2) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. DODV-310/2024-2 z dne 24. 1. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil. Uvodoma je organ navedel določbo in pomen prvega odstavka 4. člena ZDIJZ ter poudaril, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. V nadaljevanju je navedel, da je njegova temeljna naloga varstvo premoženjskih in drugih interesov Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS), ki se izvaja z opravljanjem strokovnih nalog prek pravnega zastopanja in pravnega svetovanja. Pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti je samostojen in avtonomen. V okviru zastopanja upošteva interese stranke, ki jo zastopa, v skladu z načelom medsebojnega zaupanja. V skladu z določbo prvega odstavka 25. člena Zakon o državnem odvetništvu (v nadaljevanju ZDOdv) organ na zahtevo državnega organa oblikuje pravna mnenja, povezana z varstvom premoženjskih in drugih pravic in interesov RS, ter pravna mnenja o skladnosti mnenj in ravnanj državnih organov s prakso sodišč v RS ter prakso mednarodnih sodišč in mednarodnih arbitraž. Preprečevanje pridobivanja in uporabe premoženja nezakonitega izvora zaradi varstva pridobivanja premoženja na zakonit način ter zaradi zaščite gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastnine, ki ga zagotavlja pridobivanje premoženja v skladu s predpisi, ureja Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Namen zakona se zagotavlja z odvzemom premoženja tistim, ki so ga pridobili na nezakonit način, ali je bilo tako premoženje nanje preneseno brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti. Postopek finančne preiskave vodi državno tožilstvo, ki je pristojno za predkazenski ali kazenski postopek zaradi kataloškega kaznivega dejanja, pri čemer sodeluje s pristojnim državnim tožilcem Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije. Organ je tako ugotavljal, ali zahtevana informacija izvira iz njegovega delovnega področja. V zvezi z definicijo delovnega področja je organ izpostavil sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vrhovno sodišče) št. I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007 in sklep št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012, iz katerih izhaja, da je o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ mogoče govoriti, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. Pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja je odločilno, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. Glede na vse navedeno je organ zaključil, da zaseg premoženja nezakonitega izvora ter vodenja postopka v zvezi s tem ni v pristojnost organa. Zahtevane informacije torej ne izvirajo iz delovnega področja organa, zato ne gre za informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ.

(3) Prosilec je zoper odločbo 29. 1. 2025 podal pri organu pritožbo, citirano:

»Prerekam predmetno odločbo zaradi neovrgljivega dejstva, ker je državno odvetništvo zgrešilo poanto moje vloge IJZ, kjer sem spraševal o tozadevnem ščitenju premoženjskih interesov RS in utrjevanju pravnega reda v RS, kar vse je temeljna obveza državnega odvetništva, ki mu ga nalaga 3/1. čl. ZDOdv, ko je državno odvetništvo tozadevno odgovorilo, kot da bi ga pozival k pregonu… , odgovornih za več kot 5-milijardno oškodovanje proračuna RS, vse v tozadevnem zakonskem regresiranju ... Od pritožbenega organa pričakujem, da bo predmetno prerekano odločbo državnega odvetništva razveljavil in tozadevno državno odvetništvo napotil na uradno priznanje, da v konceptu regresa v predmetni zadevi ni naredilo ničesar.«.

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. DODV-310/2024-4 z dne 14. 2. 2025, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo in izpodbijano odločbo.

(5) Na poziva IP, št. 090-44/2025/2 z dne 21. 2. 2025 in št. 090-44/2025/4 z dne 26. 2. 2025, je organ z odgovoroma št. DODV-310/2024-6 z dne 26. 2. 2025 in št. DODV-310/2024-8 z dne 26. 2. 2025 posredoval IP dodatna pojasnila z dokazili.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(6) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

(8) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, sporno v obravnavanem primeru je, ali zahtevani podatki izpolnjujejo pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.

Informacija javnega značaja v obravnavanem primeru

(9) Informacija javnega značaja je na podlagi določbe 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(10) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, in ga je navedel v izpodbijani odločbi tudi organ. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, kot je to poudaril v izpodbijani odločbi že organ sam.

(11) Upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ ter odgovora organa št. DODV-310/2024-6 z dne 26. 2. 2025, IP ugotavlja, da organ z zahtevanimi dokumenti v materializirani obliki ne razpolaga.

(12) Odločitev IP temelji na naslednjih ugotovitvah:

- Organ ima dokumentni informacijski sistem od 4. 11. 2013. Šifrant temeljev se oblikuje oziroma določa glede na vsebino po posameznih vpisnikih (P - pravdni, N - nepravdni, ipd.) in tip postopka (npr. predhodni postopek, pravdni postopek, nepravdni postopek, ipd) ter se določa oziroma odpira glede na vrste zahtevkov oziroma vloženih tožb. Organ lahko po Informacijskem sistemu išče po različnih kriterijih, med drugim tudi po »iskalnih besedah« (npr. ZOPNI). Organ ima tako odprt v vpisniku P oziroma PCG poseben temelj 1215-ZOPNI, kjer vodi spise z zahtevki, povezanimi z lastninsko pravico RS. Gre za zahtevke RS na izpraznitev in izročitev nepremičnin ali izročitev premičnin ali druge zahtevke, ki so posledica odvzema premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI.

- V obravnavanem primeru je bil poseben temelj 1215-ZOPNI odprt ob prejemu prvega zahtevka 23. 6. 2017 (kar izhaja tudi iz posredovane elektronske komunikacije z dne 23. 6. 2017) in ob odprtju novega spisa št. P-1476/2017. Pred to zadevo tovrstnih zahtevkov ali tožb organ ni prejel. Organ je IP iz IS Feniks posredoval pregled zadev za obdobje od 1. 6. 2027 dalje, iz katerega izhaja, da je organ v tem obdobju prejel tri zadeve, ki pa se ne nanašajo oziroma niso povezane z oškodovanjem premoženja s strani nekdanjega vodstva … ali katere druge banke.

- ZOPNI, ki določa pogoje, postopek in pristojne organe za finančno preiskavo, začasno zavarovanje odvzema, začasen odvzem, hrambo, upravljanje in odvzem premoženja nezakonitega izvora, odgovornost Republike Slovenije ter mednarodno sodelovanje v zvezi s postopki po tem zakonu, se je sicer začel uporabljati 29. 5. 2012.

- Predmet zahteve prosilca se nanaša izrecno na posredovanje dokumentov organa, ki se nanašajo na ščitenje premoženjskih interesov RS in utrjevanje pravnega reda v RS v smeri zasega premoženja po ZOPNI odgovornim iz dokapitaliziranih bank zaradi oškodovanja proračuna RS.

(13) IP nima nobenega razloga, da bi dvomil v navedbe organa o tem, da z zahtevanimi podatki ne razpolaga v materializirani obliki. IP tudi nima prav nobenega razloga za sum, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati prosilcu (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Organ je po mnenju IP podal ustrezna pojasnila in priložil v potrditev svojih navedb tudi ustrezna dokazila, in sicer izpisek iz svojega informacijskega sistema, iz katerega izhaja, da zahtevanih dokumentov nima.

(14) IP ob navedenem poudarja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi v času vložitve zahteve ni razpolagal v materializirani obliki, upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.

(15) IP tako zaključuje, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, zato je sledil odločitvi organa, da zahtevo prosilca zavrne.

(16) V zvezi s predlogom prosilca IP pa IP navaja, da ni pristojen presojati siceršnjih postopanj in odločitev organa. IP je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se torej ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja organov v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih. IP se tako ni pristojen spuščati v presojo, kakšna so bila postopanja in odločitve organa v zvezi z odvzemom premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI.

Sklepno

(17) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca zavrnil, in sicer na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(18) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(19) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke