prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je slednji na podlagi 5.a člena (izjema strankinega pravila) ter 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (izjema varstva osebnih podatkov) zavrnil dostop do zahtevane dokumentacije. Prosilec je organ zaprosil za posredovanje  fotokopij uradnih dokumentov, iz katerih bo razvidno njegovo uradno tozadevno ščitenje premoženjskih interesov RS in utrjevanje pravnega reda RS, vse v času trajanja predmetnega kriminalno zločinskega pristranskega krivo sodnega postopka v RS, pri tem pa se skliceval na konkretno objavo v mediju. IP je vpogledal v presojane dokumente in ugotovil, da ti ne ustrezajo zahtevi prosilca, saj ne gre za delovanje organa v okviru svoje primarne dejavnosti, temveč za zastopanje drugega subjekta na podlagi njegovega predloga. Organ je namreč prevzel zastopanje centra za socialno delo, ki v nepravdnem postopku nastopa kot predlagatelj ukrepa trajnejšega značaja, le-ta pa sodi med ukrepe za varstvo koristi otrok. Sodišče v nepravdnem postopku torej ne odloča o utemeljenosti zahtevkov, temveč ureja razmerja med prizadetimi osebami, ki so udeleženci postopka. Iz navedenega razloga je IP pritožbo prosilca na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-43/2025/5

Datum: 14. 3. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec) z dne 29. 1. 2025, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DODV-307/2024-4 z dne 27. 1. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 29. 1. 2025 zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV-307/2024-4 z dne 27. 1. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 20. 12. 2024 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja v zvezi s člankom, objavljenim na www.rtvslo.si (»ESČP materi in otrokom prisodil odškodnino. Odločitev o skrbništvu še vedno ni dokončna«) ter pri tem zahteval posredovanje fotokopij uradnih dokumentov, iz katerih bo razvidno njegovo uradno tozadevno ščitenje premoženjskih interesov RS in utrjevanje pravnega reda RS, vse v času trajanja predmetnega kriminalno zločinskega pristranskega krivo sodnega postopka v RS.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. DODV-307/2024-4 z dne 27. 1. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je na podlagi 5.a člena (izjema strankinega pravila) ter 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (izjema varstva osebnih podatkov) zavrnil dostop do zahtevane dokumentacije.

(3) Zoper navedeno odločitev je prosilec dne 29. 1. 2025 podal ustno pritožbo na zapisnik pri organu. Navedel je, da prereka predmetno odločbo, kjer je evidentno, da organ zamenjuje pojem zaščita interesa Republike Slovenije vs. ščitenju interesa kriminalnih zločincev.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP.

(5) IP je z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja pri organu opravil ogled in camera, o katerem je nastal zapisnik št. 090-43/2025/3 z dne 10. 3. 2025.

Pritožba ni utemeljena.

(6) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) Nadalje IP poudarja, da sta tako prvostopenjski organ, kot tudi IP vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meje postavljenega zahtevka - takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS npr. v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015, sodbi št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015 ter sodbi št. II U 431/2022-27 z dne 12. 4. 2024. Navedeno pomeni, da se je potrebno držati zahteve prosilca in presojati le, ali organ razpolaga z dokumenti z določeno vsebino, ki jih je prosilec navedel v zahtevi z dne 20. 12. 2024.

(8) Z izpodbijano odločbo je organ zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju fotokopij uradnih dokumentov, iz katerih bo razvidno njegovo uradno tozadevno ščitenje premoženjskih interesov RS in utrjevanje pravnega reda RS, vse v času trajanja določenega predmetnega kriminalno zločinskega pristranskega krivo sodnega postopka v RS. V obrazložitvi slednje je navedel, da se zahteva nanaša na nepravdni postopek in dokumentacijo v spisu št. N-10442/2023 ter dodal, da je na podlagi drugega odstavka 46. člena Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19; v nadaljevanju ZNP-1) prevzel zastopanje Centra za socialno delo kot predlagatelj in je v tem postopku zastopal koristi otrok.

(9) Dne 10. 3. 2025 je IP v predmetni zadevi opravil ogled in camera. Ker organ v izpodbijani odločbi ni opredelil presojanih dokumentov, je IP organ pozval, da pojasni kateri dokumenti iz spisa št. N-10442/2023 ustrezajo zahtevi prosilca z dne 20. 12. 2024. Organ je na splošno pojasnil, da stališča v konkretnih zadevah izhajajo iz njegovih vlog, kar posledično pomeni, da so le-ta vsebovana v izhodnih in lastnih dokumentih. Iz navedenega razloga je IP organ zaprosil za dostavo dokumentov, ki so v popisu spisa št. N-10442/2023 evidentirani kod vhodni ali lastni dokumenti, in sicer dokumenti pod zaporedno št. 2., 4., 6., 8., 9., 10., 14., 19., 20., 23., 26., 32., 37., 38., 39., 44., 47., 49., 52., 53., ter št. 55. Navedeno dokumentacijo je IP prejel dne 12. 3. 2025. Nadalje je organ izpostavil, da določeni izhodni dokumenti predstavljajo zgolj dopise, s katerimi je na podlagi 17. člena Zakona o državnem odvetništvu (Uradni list RS, št. 23/17; v nadaljevanju ZDOdv) obvestil center za socialno delo o prejetih dokumentih (npr. posredovanje vabila na narok, listin sodišča). Prav tako je organ ponovno poudaril, kot že v izpodbijani odločbi, da je v konkretnem nepravdnem postopku prevzel zastopanje centra za socialno delo kot predlagatelj in v tem postopku zastopal koristi otrok. Predmet navedenega postopka torej ni bilo ščitenje premoženjskih pravnih interesov Republike Slovenije, temveč zasledovanje koristi otrok v postopku ureditve osebnih stanj in družinskih razmerij.

(10) ZDOdv v prvem odstavku 12. člena določa, da državno odvetništvo pred sodišči v Republiki Sloveniji zastopa državo in državne organe. Nadalje tretji odstavek citiranega člena določa, da lahko javna agencija, javni sklad, javni zavod (sem sodijo centri za socialno delo), javni gospodarski zavod, samoupravna lokalna skupnost, javno podjetje ali gospodarska družba, ki je v celoti v lasti države, predlagajo, naj jih v posameznem postopku pred sodišči v Republiki Sloveniji, ki je zanje in za Republiko Slovenijo izjemnega pomena, zastopa državno odvetništvo. Državno odvetništvo lahko zastopanje navedenih subjektov odkloni z obrazloženim mnenjem generalnega državnega odvetnika. Primarna pristojnost organa je torej, da pred sodišči v Republiki Sloveniji zastopa državo in državne organe, medtem, ko lahko zastopa, na njihov predlog, tudi druge subjekte. IP ugotavlja, da v predmetni zadevi organ na predlog centra za socialno delo zastopa slednjega, katerega vodilno načelo v nepravdnem postopku, v postopkih za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij, je varstvo koristi otroka.

(11) IP je vpogledal v zgoraj navedene dokumente in ugotovil, da ti ne vsebujejo podatkov o premoženjskih interesih RS in utrjevanju pravnega reda RS, kot je to v zahtevi z dne 20. 12. 2024 navedel prosilec, saj ne gre za delovanje organa v okviru svoje primarne dejavnosti, temveč za zastopanje drugega subjekta na podlagi njegovega predloga. Kot že zgoraj pojasnjeno, je organ prevzel zastopanje centra za socialno delo, ki v nepravdnem postopku nastopa kot predlagatelj ukrepa trajnejšega značaja, le-ta pa sodi med ukrepe za varstvo koristi otrok. Sodišče v nepravdnem postopku torej ne odloča o utemeljenosti zahtevkov, temveč ureja razmerja med prizadetimi osebami, ki so udeleženci postopka.

(12) Upoštevaje dejstvo, da je organ, kot tudi IP vezan na zahtevo prosilca z dne 20. 12. 2024 (posredovanje fotokopij uradnih dokumentov, iz katerih bo razvidno njegovo uradno tozadevno ščitenje premoženjskih interesov RS in utrjevanje pravnega reda RS, vse v času trajanja predmetnega kriminalno zločinskega pristranskega krivo sodnega postopka v RS), IP na podlagi vsega zgoraj navedenega ugotavlja, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Navedeno pomeni, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, da bi lahko govorili o obstoju informacij javnega značaja.

(13) IP ugotavlja, da je odločitev organa pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi. Organ je dostop do zahtevanih informacij zavrnil na podlagi 5.a člena (izjema strankinega pravila) ter 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (izjema varstva osebnih podatkov). IP v pritožbenem postopku namreč ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.

(14) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(15) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke