prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dostop do metodologije izračuna odškodnine in izračun odškodnine. Organ je zahtevo zavrnil s sklicevanjem na izjemi varstva osebnih podatkov in notranjega delovanja. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se zahtevani podatki nahajajo v »Poročilu o ocenjevanju vrednosti«, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa, njegovo razkritje pa bi povzročilo motnje, ki bi pomenile resno oviro za nadaljnje delo organa pri zastopanju v mediacijskem in v nadaljevanju v sodnem postopku. Nasprotna stranka bi namreč s poznavanjem podatkov, ki izhajajo iz zahtevanega dokumenta in na katerih temeljijo stališča oziroma strategije organa pri zastopanju, pridobila prednost. S tem je podana izjema notranjega delovanja (11. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ), zato je IP zavrnil pritožbo prosilca.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-283/2024/3

Datum: 10. 9. 2024

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 10. 7. 2024, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DODV-107/2024-7 z dne 3. 7. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 10. 7. 2024, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV-107/2024-7 z dne 3. 7. 2024, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

O zahtevi in odločbi

(1)            Prosilec je dne 27. 3. 2024 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v zvezi z delno pripoznavo zahtevka št. P-A17-1171/2014 z dne 21. 3. 2024, v kateri je zahteval posredovanje:

- metodologije izračuna tozadevnega pripoznanega zneska,

- samega izračuna tozadevno pripoznanega zneska.

(2)            O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. DODV-107/2024-2 z dne 24. 4. 2024, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. Zoper navedeno odločbo je prosilec, dne 3. 5. 2024, vložil pritožbo, o kateri je odločil IP z odločbo 090185/2024/2 z dne 29. 5. 2024, s katero je IP odločbo organa odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.

(3)            Po ponovljenem odločanju je organ zavrnil zahtevo prosilca z odločbo št. DODV-107/2024-7 z dne 3. 7. 2024. Povzel je določbe ZDIJZ in pojasnil, da je dokument, ki ustreza zahtevi prosilca, vpisan v popis spisa pod zaporedno št. 306 z dne 12. 10. 2020. Gre za dokument z naslovom »Poročilo o pregledu dokumentacije za spis Državnega odvetništva št. P-1171/2014«. Dokument je sestavljen iz treh delov, in sicer: splošnih podatkov o spisu, poročilo o ocenjevanju vrednosti in prilog. Predmet presoje v ponovljenem postopku je drugi del poročila, torej Poročilo o ocenjevanju vrednosti. Temeljna naloga organa je varstvo premoženjskih in drugih interesov Republike Slovenije, ki se izvaja z opravljanjem strokovnih nalog prek pravnega zastopanja in pravnega svetovanja. Organ je pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti samostojen in avtonomen. Organ v okviru zastopanja upošteva interese stranke, ki jo zastopa, v skladu z načelom medsebojnega zaupanja. V skladu z določbo prvega odstavka 25. člena Zakon o državnem odvetništvu (Uradni list RS, št 23/2017, v nadaljevanju ZDOdv) organ oblikuje, na zahtevo državnega organa, pravna mnenja povezana z varstvom premoženjskih in drugih pravic in interesov Republike Slovenije, ter pravna mnenja o skladnosti mnenj in ravnanj državnih organov s prakso sodišč v Republiki Sloveniji ter prakso mednarodnih sodišč in mednarodnih arbitraž. Na podlagi navedenega je organ v ugotovil, da je zahtevani dokument sodi v njegovo delovno področje in je informacija javnega značaja v smislu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ. Organ je najprej utemeljil obstoj izjeme po 3. točki prvega odstavka 6 člena ZDIJZ in nato še po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, glede katere je pojasnil, da je njen namen preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj bi v primeru, da bi takšen dokument postal javen, to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. Zahtevani dokument vsebuje ključne podatke in izračune, pomembne za pripravo ocene in strategije zastopanja organa, saj organ sam teh podatkov, ki jih potrebuje za zastopanje v mediacijskem in v nadaljevanju pravdnem postopku, nima. Glede na navedeno gre nedvomno za dokument, ki sodi na področje notranjega delovanja organa, zato bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju organa in s tem pogajalskih izhodišč za zastopanje v pravdnem postopku, ki je še v teku. Dokument, ki je predmet tega postopka, izpolnjuje prvi kriterij za obstoj izjeme notranjega delovanja organa. Z obravnavano izjemo se namreč (ob pogoju nastanka škode) varujejo dokumenti, ki so namenjeni interni komunikaciji, torej korespondenci, ki je namenjena pripravi odločitev organa, npr. mnenja, stališča, navodila, odredbe, opomniki, poročila, zapisniki, smernice ali podobni interni dokumenti, ki so izdelani zaradi notranjih potreb organa ali zaradi oblikovanja stališč v zvezi z delom organa, oziroma dokumente, iz katerih Izhaja postopek ali način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Zahtevani dokument je nastal zaradi notranjih potreb oziroma oblikovanja odločitve organa v mediacijskem in v nadaljevanju v sodnem postopku. Organ se sklicuje še na 11. in 10. člen Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (Uradni list RS, št. 56/08; v nadaljevanju ZMCGZ). Izdelava zahtevanega dokumenta je bila naročena izključno za notranje potrebe organa, torej za pripravo strategije zastopanja. To nenazadnje izhaja iz naslova celotnega dokumenta, to je Poročilo o pregledu dokumentacije za spis Državnega odvetništva št. P-1171/2014. Izsledki, ugotovitve in Poročilo o ocenjevanju vrednosti (drugi del dokumenta) predstavljajo delovni pripomoček za delo oziroma sprejemanje odločitev in zastopanje s strani nosilca spisa. To izhaja tudi iz samega Poročila o ocenjevanju vrednosti, v katerem izvajalec - ocenjevalec vrednosti na strani 3 izrecno zapiše, da je Poročilo o ocenjevanju vrednosti zaupen dokument tako za uporabnika kot za avtorja. Ni dovoljena objava poročila ali njegovega dela, sklicevanje ali citiranje podatkov in številk, ime in strokovni status oziroma članstvo avtorja poročila brez pisnega soglasja. V obravnavanem primeru gre za situacije, ko razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Namen te izjeme je namreč v preprečevanju škode, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj bi namreč v primeru, da bi tovrstni dokumenti postali javni, to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. Glede izpolnjevanja drugega pogoja je organ izvedel škodni test. Razkritje dokumenta, ki je podlaga za pripravo ocene, predlogov in strategije zastopanja v mediacijskem in v nadaljevanju v sodnem postopku, škoduje njegovi izvedbi sodnega postopka, saj s tem nasprotna stranka pridobi vpogled v izpostavljena sporna vprašanje, strategijo zastopanja itd. ter se lahko učinkovito in predčasno pripravi na vloge organa. Namen varstva teh podatkov je predvsem zagotoviti upoštevanje načela enakosti orožij, v primeru razkritje vsebine tovrstne dokumentacije pa nasprotna stranka pridobi prednost v poznavanju vseh stališč Republike Slovenije. Naloga organa je zastopanje države in njenih organov, za kar veljajo enaka načela kot v razmerju med odvetnikom in njegovo stranko, saj odvetniki niso dolžni razkrivati svojih vlog na podlagi ZDIJZ. Poleg tega se lahko v dokumentaciji nahajajo tudi vsebine, ki niso namenjen zgolj reševanju vsebin sodnega postopka, prav tako lahko vsebujejo osebne podatke. Tudi v tem primeru je bilo ugotovljeno, da zaradi medsebojne vsebinske povezave dokumenta, ki je predmet tega postopka, ter na podlagi le-tega priprava dokumentov oziroma vlog, ki je hkrati nujen predpogoj za sprejem ustrezne odločitve v okviru zastopanja v mediacijskem in sodnem postopku, bi razkritje zahtevanega dokumenta v tej fazi postopka lahko povzročilo takšno škodo za zastopanje v aktualnem pravdnem postopku, da le-ta pretehta nad pravico javnosti, da se seznani z zahtevano informacijo javnega značaja. Glede na navedeno je organ ugotovil, da obstajajo zadržki za dostop do vsebine dokumenta in sodijo med izjeme določene v 11. točki prvega odstavka 6 člena ZDIJZ. Na koncu je organ ugotovil še, da delnega dostopa ni mogoče izvesti, in zahtevo zavrnil.

Povzetek relevantnih pritožbenih navedb

(4)            Dne 10. 7. 2024 je prosilec zoper odločbo organa št. DODV-107/2024-7 z dne 3. 7. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) vložil pritožbo, v kateri je navedel, da prereka odločbo v celoti. Prosilec meni, da mu organ neupravičeno odreka pridobitev informacij javnega značaja v kontekstu metodologije izračuna tozadevnega zneska pripoznave, kjer velja, da bi morala biti tozadevna metodologije univerzalna in se ne bi smela in se ne sme vezati na posameznega upravičenca, sicer ni moč govoriti ali pisati o metodologiji kot takšni. Prosilec je izrazil svoje mnenje o delu organa in navedel, da od IP pričakuje, da bo skozi pritožbeni postopek presekal sprenevedanje organa in organu naložil, da prosilca opremi z vsemi fotokopijami iskanih dokumentov, ki predstavljajo tozadevno metodologijo in sam izračun za predmetno pripoznavo.

(5)            Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. DODV-107/2024-9 z dne 23. 7. 2024, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

(6)            Organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Iz pritožbe prosilca izhaja, da prereka odločitev organa v celoti

1.     Predmet pritožbe

(7)            Iz vsebine pritožbe izhaja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti. Po pregledu dokumentacije, ki mu jo je posredoval organ, in upoštevaje navedbe organa v izpodbijani odločbi je IP ugotovil, da je predmet zahteve drugi del dokumenta »Poročilo o pregledu dokumentacije za spis Državnega odvetništva št. P-1171/2014«, ki ima naslov »Poročilo o ocenjevanju vrednosti« (v nadaljevanju zahtevani dokument).

(8)            V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali je dostop do podatkov v zahtevanem dokumentu dopusten, oziroma ali ti podatki predstavljajo izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, obstoj katere je organ zatrjeval v izpodbijani odločbi.

2.     Notranje delovanje organa

(9)            Izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je podana, če sta biti kumulativno izpolnjena dva kriterija:

- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in

- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).

(10)          Obravnavano izjemo pozna večina primerjalno pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oz. način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. Gre za izjemo, pri kateri morajo dokumenti oz. podatki prestati še t.i. škodni test, to pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej. Pri tem je treba besedo »motnje« razlagati v smislu, da bi razkritje podatka pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo. V upravno sodni praksi je zavzeto stališče, da za utemeljitev obravnavane izjeme zadostuje že bistveno nižja stopnja ogroženosti, pri čemer navaja, da motnja pomeni pojav, ki ni usklajen s pravilnim, normalnim delovanjem organa. Po mnenju IP je v konkretnem primeru povsem razumno pričakovati, da bi razkritje zahtevanega dokumenta povzročilo pojave, ki ne bi bili usklajeni s pravilnim oziroma normalnim delovanjem organa, kar je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju.

(11)          Večina držav na različne načine varuje interna mnenja, nasvete, izmenjavo pogledov, ki se dogajajo med pripravo odločitev, dopušča pa razkritje podatkov o dejstvih iz takšnih dokumentov. V ameriškem pravu je razlika med »facts« in »opinions« utemeljena z argumentom, da namen varstva notranjega delovanja organov ni v tem, da bi javnosti preprečevali dostop do golih dejstev oz. faktičnih podatkov o delu organov. Namen te izjeme je varovati proces notranjega razmišljanja in oblikovanja mnenj, zato je poudarek na drugem elementu (»opinions«). Objava podatkov o dejstvih namreč ne vpliva na uradnikovo svobodo »kreativnega« razmišljanja znotraj organa, medtem ko objava podatka o mnenju lahko zaviralno vpliva na proces razmišljanja uradnikov (več o tem Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 133 in nasl.). Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti. Smiselno enako pa izhaja tudi iz slovenske upravno sodne prakse.[1]

(12)          IP je ob vpogledu v zahtevani dokument ugotovil, da je bil izdelan izključno za notranje potrebe organa, in sicer za pripravo strategije zastopanja državnega organa (prej Ministrstva za okolje in prostor, zdaj Ministrstva za naravne vire in prostor), ki ga organ izvaja na podlagi ZDOdv, torej gre že po sami naravi stvari za dokumente, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa. Kot je organ pravilno pojasnil v izpodbijani odločbi, zahtevani dokument vsebuje ključne podatke in izračune, pomembne za pripravo ocene in strategije zastopanja organa, kar pomeni, da iz njega izhaja postopek oziroma način razmišljanja in oblikovanja stališč in mnenj znotraj organa. Ta postopek je podrobneje pojasnil tudi organ na 5. strani izpodbijane odločbe, na kar se IP, v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje. IP na tem mestu poudarja le, da tudi iz 11. člena ZMCGZ smiselno izhaja, da gre za dokument, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa. Navedeni člen določa, da so vsi podatki, ki izvirajo iz mediacije ali so z njo povezani, zaupni, razen če so se stranke sporazumele drugače, če njihovo razkritje zahteva zakon ali če je razkritje potrebno za izpolnitev ali prisilno izvršitev sporazuma o rešitvi spora. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da ima zahtevani dokument glede na določbe ZMCGZ zaupno naravo, saj se stranke niso sporazumele nasprotno, razkritja tega dokumenta ne zahteva zakon, poleg tega pa njegovo razkritje ni potrebno za izpolnitev ali prisilno izvršitev sporazuma o rešitvi spora, saj je ta še v teku. Navedeno smiselno potrjuje, da gre v obravnavani zadevi za dokument, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, saj je bil izdelan izključno za pripravo strategije zastopanja državnega organa in ne kot stališče, ki bi bilo neposredno namenjeno nasprotni stranki spora ali javnosti na splošno. Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da zahtevani dokument izpolnjuje prvi kriterij izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(13)          IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali je glede zahtevanega dokumenta izpolnjen tudi drugi kriterij za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Obstoj motenj pri delovanju organa v zvezi z razkritjem zahtevanega dokumenta je organ podrobno in konkretno utemeljil že na 6. strani v izpodbijani odločbi. IP se, v izogib ponavljanju, na te navedbe sklicuje in ocenjuje, da je zatrjevane motnje za delovanje organa povsem objektivno in razumno možno pričakovati, njihov obstoj pa bi pomenil resno oviro za nadaljnje delo organa pri zastopanju v mediacijskem in v nadaljevanju v sodnem postopku, ki bi ga z razkritjem zahtevanega dokumenta veliko težje izvajal oziroma bi bilo po kvaliteti slabše. Nasprotna stranka bi namreč s poznavanjem podatkov, ki izhajajo iz zahtevanega dokumenta in na katerih temeljijo stališča oziroma strategije organa, pridobila prednost (več o tem je navedeno v izpodbijani odločbi). Ker je namen izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ prav v tem, da se varuje notranje razmišljanje organa in s tem tudi strokovna poročila, ki jih organ pridobi zaradi oziroma v zvezi s postopkom tega razmišljanja, IP zaključuje, da je v zvezi z zahtevanim dokumentom izpolnjen tudi drugi kriterij in je posledično podana zatrjevana izjema od prostega dostopa.

(14)          IP je z vpogledom v zahtevani dokument ugotovil, da ta vsebuje tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih podatkov (tj. podatkov, ki so izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), da delnega dostopa ni mogoče izvesti na način, da se izločijo zaupni (varovani) podatki, saj bi bilo mogoče izločene podatke razbrati iz drugih informacij, vsebovanih v dokumentu. Prav tako je IP ocenil, da bi zahtevani dokument ob uporabi instituta delnega dostopa (tj. če bi prekrili vse podatke, ki so po svoji vsebini varovani oziroma navezne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče priti do varovanih podatkov) popolnoma izgubil svojo vrednost in smiselnost, saj ne bi imel več svoje vsebine, in bi bil zato brez posebne vrednosti za prosilca oz. javnost. Če bi izločili vse varovane podatke in navezne okoliščine, bi namreč ostali le še splošni podatki o zadevi (npr. naslov dokumenta in podatki o naročniku in ocenjevalcu vrednosti, lokacija obravnavane nepremičnine ter vmesno besedilo, ki brez preostale vsebine nima nobene sporočilne vrednosti v smislu zahtevanih informacij, tj. metodologija izračuna in izračun). Z izbrisom vseh varovanih podatkov zahtevani dokument torej ne bi imel več svoje vsebine. Glede na vse navedeno je IP pritrdil ugotovitvi organa, da izvedba delnega dostopa do zahtevanega dokumenta ni mogoča.

(15)          IP pripominja, da mora slediti tudi svoji pretekli praksi, zato je po uradni dolžnosti ugotovil, da je o dostopu do dokumenta, ki je predmet tega pritožbenega postopka, odločal že v zadevi št. 090-226/2024. Z odločbo št. 090-226/2024 z dne 1. 8. 2024 je tako IP v celoti potrdil odločbo Ministrstva za naravne vire in prostor, ki se med drugim nanaša tudi na »Poročilo o pregledu dokumentacije za spis Državnega odvetništva št. P-1171/2014« (ta je priloga dokumenta, ki je pri Ministrstvu za naravne vire in prostor evidentiran kot dokument št. 060-19/2016-2550-131), za katerega je Ministrstvo za naravne vire in prostor ugotovilo, da v celoti predstavlja izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP poudarja, da mora biti v postopku po ZDIJZ odločitev glede dostopa do posameznega enakega dokumenta vselej univerzalna, torej enaka ne glede na to, kdo je prosilec in kateri organ odloča o njegovi zahtevi. Zaradi načela prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so namreč ta dejstva v postopku po ZDIJZ pravno nerelevantna. Posledica navedenega načela pa je med drugim tudi, da je za odločitev v zadevi pravno nerelevantno splošno mnenje prosilca glede dela organa, zato se IP do tovrstnih navedb prosilca ni posebej opredeljeval.

(16)          Ker je v celoti podana izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in ker za zavrnitev zahteve oziroma pritožbe po ZDIJZ zadošča obstoj ene izmed izjem od prostega dostopa, IP ni presojal, ali zahtevani dokument vsebuje tudi podatke, ki so izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki jo je organ v zvezi s tem dokumentom sicer zatrjeval v izpodbijani odločbi.

(17)          Upoštevaje vse navedene argumente je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

3.     Stroški postopka in upravna taksa

(18)          Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(19)          Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] npr. sodba Upravnega sodišča RS št. I U 1594/2016-15 z dne 28. 11. 2018 (15. točka obrazložitve).