prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dokumente o komunikaciji med posameznimi družbami in organi glede izvajanja konkretne pogodbe za projektiranje in postavitev določenega objekta. Organ je zahtevo zavrnil na podlagi izjeme varstva sodnega postopka in izjeme strankinega pravila. IP je ugotovil, da ti izjemi nista podani, je pa ob vsebinskem pregledu dokumentacije ugotovil, da je podana izjema notranjega delovanja organa, zato je pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-247/2024/2

Datum:   27. 9. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člen Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05,  s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 7. 6. 2024, zoper odločbo št. DODV-7/2023-8 z dne 22. 5. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 7. 6. 2024 zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije št. DODV-7/2023-8 z dne 22. 5. 2024 se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je dne 14. 12. 2023 na organ naslovil zahtevo, v kateri je uvodoma navedel, da je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) dne 23. 9. 2019 sklenilo Pogodbo št. C2130-19-090067 za projektiranje in postavitev slovenskega paviljona na EXPO 2020 Dubaj z …. Stranki sta nato sklenili še dva aneksa k pogodbi. Pogodba je bila dne 2. 9. 2020 sporazumno prenesena z MGRT na Javno agencijo RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (SPIRIT). Družba ... je imela v razmerju do investitorja položaj inženirja oz. nadzornika. Družba …. je zoper investitorja vložila tožbo za plačilo dodatnih sredstev, državo v postopku zastopa organ. Prosilec želi prejeti:

a) vso  in kakršnokoli komunikacijo z ministrstvom (MGRT) na temo izvajanja Pogodbe in v tem smislu urejanja relacij z družbo ..., SPIRIT in ..., zlati v povezavi z zahtevki ... za dodatna plačila, bodisi v elektronski obliki ali fizični obliki, v kakršnemkoli formatu, naj gre za elektronsko pošto (e-poštna sporočila in komunikacijo po e-pošti), fizične dopise po klasični pošti, zapiske, SMS sporočila, faks sporočila, sporočila po drugih medijih ipd.,

b) vso in kakršnokoli komunikacijo s SPIRIT Slovenija na temo izvajanja Pogodbe in v tem smislu urejanja relacij z družbo ..., ministrstvom in ..., zlati v povezavi z zahtevki ... za dodatna plačila, bodisi v elektronski obliki ali fizični obliki, v kakršnemkoli formatu, naj gre za elektronsko pošto (e-poštna sporočila in komunikacijo po e-pošti), fizične dopise po klasični pošti, zapiske, SMS sporočila, faks sporočila, sporočila po drugih medijih ipd.,

c) interno komunikacijo med pristojnimi osebami pri organu glede izvajanja Pogodbe s strani ministrstva in pogajanja z ... za ureditev razmerja v zvezi z zahtevki ... za dodatna plačila.

Svojo zahtevo je prosilec omejil na obdobje od sklenitve pogodbe naprej (23. 9. 2019 dalje). Dokumente je zahteval v elektronski obliki.

(2) Organ je 17. 1. 2024 izdal odločbo št. DODV-7/2023-2 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. IP je z odločbo št. 090-61/2024/2 z dne 18. 4. 2024 odločbo odpravil, saj je organ odločil preko zahtevka prosilca in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ je dne 22. 5. 2024 izdal odločbo št. DODV-7/2023-8 in zahtevo prosilca ponovno zavrnil. Organ je pojasnil, da je njegova temeljna naloga varstvo premoženjskih in drugih interesov Republike Slovenije, ki se izvaja z opravljanjem strokovnih nalog prek pravnega zastopanja in pravnega svetovanja. Organ je opravil preverbo v informacijskem sistemu Vpisniki (Feniks) in preko različnih iskalnih pogojev in ključnih besed ugotavljal, ali obstaja zadeva, v kateri bi bili vloženi dokumenti (interna dokumentacija vezana na 3. tč. zahteve prosilca) in ugotovil, da s takšno dokumentacijo ne razpolaga, zato je v tem delu zahtevo zavrnil zaradi neobstoja dokumentov. Organ je za potrebe odločanja o odškodninskem zahtevku odprl dva postopka, in sicer P-1321/2022 (predhodni postopek) in P-74/2023 (sodni postopek). V zadevah je skupno 93 dokumentov. Dokument, ki vsebinsko ustreza zahtevi prosilca je Dopis MGRT št. 430-12/2019/110 z dne 12. 12. 2022, vpisan v popis spisa št. 1321/2022 pod zaporedno št. 25 (s prilogami). Glede na vsebino zahteve dokument ustreza korespondenci glede izvajanja Pogodbe s strani ministrstva in pogajanja z ... za ureditev razmerja v zvezi z zahtevki družbe a dodatna plačila. Dokument je bil posredovan organu za namen odločanja v predhodnem postopku in za namen zastopanja tožene stranke v še trajajočem sodnem postopku pod opr. št. VII Pg 1857/2022. Glede navedenega dokumenta je organ ugotovil obstoj izjeme iz 8. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in na podlagi prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ. Organ je ugotovil, da delni dostop ni mogoč.

(3) Prosilec je dne 7. 6. 2024 zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo in navedel, da izjema iz 8. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ po njegovem mnenju ni podana, saj razkritje dokumentov zahteva zakon, pri čemer se prosilec sklicuje na drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, tj. da je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Menil je tudi, da ne bi nastala škoda za izvedbo postopka, saj ne zahteva osnove za odločanje v postopku ali strategije zastopanja v sodnem postopku. Prosilec je tudi menil, da pogoji za obstoj izjeme iz prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ niso podani, prav tako meni, da je nastala vsaj minimalna interna komunikacija pri organu, glede katere organ zatrjuje neobstoj, prav tako je mnenja, da bi organ lahko omogočil delni dostop do zahtevanih dokumentov.

(4) Organ je pritožbo prosilca, v skladu z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP z dopisom št. DODV-7/2023-10 z dne 26. 6. 2024, kateremu je priložil tudi dokumentacijo, o kateri je v postopku odločal.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem se ta izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacije javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. IP je v pritožbenem postopku presojal, ali je glede 3. točke zahteve pravilna odločitev orana, da z dokumenti ne razpolaga, glede 1. in 2. točke zahteve pa, ali se je organ utemeljeno skliceval na izjemo varstva sodnega postopka in na prvi odstavek 5.a člena ZDIJZ (t. i. izjema strankinega pravila).

Glede izjeme varstva sodnega postopka

(7) Organ je prosilcu dostop zavrnil s sklicevanjem na izjemo iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:

(1) zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka in

(2) razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.

(8) IP pritrjuje organu, da je izpolnjen prvi pogoj navedene izjeme, saj so bili zahtevani dokumenti sestavljeni oz. pridobljeni v zvezi s konkretnim sodnim postopkom, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, pod opr. št. VII Pg 1857/2022. Po drugi strani je organ škodo za izvedbo konkretnega postopka pred sodiščem ugotavljal sam in pri tem ni pridobil mnenja sodišča, pred katerim teče ta sodni postopek. Takšna presoja ni v skladu s prakso IP in upravno sodno prakso, ki jo je oblikovalo Upravno sodišče RS. Pogoj, da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi, zavezuje k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora biti izkazano, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oziroma, da bi nastala določena škoda pri izvedbi konkretnega sodnega pravdnega postopka. Ogrozitev mora biti dejanska in konkretna, ne le hipotetična in abstraktna. Dostop se torej v takšnem primeru lahko zavrne le, če bi razkritje podatka ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oz. povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128). Organ relevantne ocene o morebitni škodi za izvedbo sodnega postopka sam ne more podati, takšna ocena mora biti pridržana sodišču, ki v postopku odloča. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča (sodbi Upravnega sodišča št. U 62/2007-12 z dne 5. 3. 2008 in št. U 664/2007-9 z dne 21. 2. 2008), ki opozarja, da mora imeti sodišče popolno avtonomijo, da samo oceni, ali bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka ali ne. V sodbi št. I U 1235/2018-32 z dne 31. 3. 2021 pa je Upravno sodišče RS v 22. točki podalo stališče, da je tožnica tista, ki bi morala v konkretnem primeru izkazati in ustrezno obrazložiti, da bi v primeru razkritja lahko nastala škoda za postopek. Pri tem je prav gotovo sodišče, ki v postopku odloča, tisti organ, ki lahko poda relevantno oceno glede morebitne škode za postopek v primeru razkritja zahtevanih podatkov. IP posledično meni, da v konkretnem primeru škodni test ni bil opravljen pravilno. Po ustaljeni praksi IP je namreč za oceno škode, ki bi z razkritjem informacij nastala za postopek, pristojen organ, pred katerim teče ta postopek, temu pa sledi, kot zgoraj citirano, tudi sodna praksa. Ker iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhajajo konkretni razlogi za nastanek škode, niti ne izhaja stališče sodišča glede zatrjevane škode, pač pa zgolj pavšalno navajanje organa, da bi razkritje zahtevanih dokumentov škodovalo izvedbi sodnega postopka, IP takšni obrazložitvi ne more slediti, saj takšna ugotovitev ne zadošča za utemeljitev zakonske zahteve glede obstoja škode iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(9) Ne glede na navedeno, je IP ob vsebinskem pregledu dokumentov ugotovil, da obstaja izjema notranjega delovanja organa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, glede katere se bo opredelil v nadaljevanju. IP je navedbe organa štel kot relevantno dejansko stanje za presojo navedene izjeme.

Glede izjeme notranjega delovanja organa

(10) Na podlagi izjeme notranjega delovanja organa, lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj opisane izjeme morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer:

(1) podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa in

(2) razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (t. i. specifični škodni test).

(11) Z obravnavano izjemo, ki jo pozna tudi večina primerjalno pravnih ureditev, se varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika, oziroma proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Gre za situacije, ko razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti.

(12) Za podatke, ki so sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem, se v teoriji pogosto navajajo naslednji primeri: vsa notranja korespondenca med funkcionarji in uradniki vlade (uprave), ki je namenjena pripravi odločitev vlade (uprave) oziroma drugih zavezancev, interna komunikacija organa, zlasti dopisi, zapisniki, mnenja, poročila, navodila, smernice in drugi interni dokumenti. Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora. Opisano izjemo pozna tudi večina primerjalno-pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Obenem pa je namen te izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.

(13) Večina držav na različne načine varuje interna mnenja, nasvete, izmenjavo pogledov, ki se dogajajo med pripravo odločitev, dopušča pa razkritje podatkov o dejstvih iz takšnih dokumentov. V ameriškem pravu je razlika med »facts« in »opinions« utemeljena z argumentom, da namen varstva notranjega delovanja organov ni v tem, da bi javnosti preprečevali dostop do golih dejstev oz. faktičnih podatkov o delu organov. Namen te izjeme je varovati proces notranjega razmišljanja in oblikovanja mnenj, zato je poudarek na drugem elementu (»opinions«). Objava podatkov o dejstvih namreč ne vpliva na uradnikovo svobodo »kreativnega« razmišljanja znotraj organa, medtem ko objava podatka o mnenju lahko zaviralno vpliva na proces razmišljanja uradnikov (več o tem Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 133 in nasl.). Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti.

(14) V obravnavani zadevi je v presoji dokument št. P-1321/2022-25, ki predstavlja Dopis MGRT št. 430-12/2019/110 z dne 12. 12. 2022 (s prilogami), s katerim je MGRT organu poslal celotno dokumentacijo, vezano na zahtevek družbe ... zoper Republiko Slovenijo, vezano na plačila dodatnih del po pogodbi št. C2130-19-090067 za projektiranje in postavitev slovenskega paviljona na EXPO 2020 Dubaj. Gre za dokumente, ki jih je MGRT poslal organu za namen odločanja v predhodnem postopku, v nadaljevanju pa tudi za namen zastopanja organa kot tožene stranke v sodnem postopku. Iz dokumentacije izhajajo številna stališča, dejstva, razlage in ugotovitve različnih deležnikov v povezavi z izvajanjem navedene pogodbe in tudi utemeljenostjo zahtevkov tožeče stranke. Iz dokumentacije je tako razvidno, s katerimi dokumenti, ugotovitvami in stališči organ, ki v pravdnem postopku zastopa Republiko Slovenijo oz. MGRT, razpolaga, in katera stališča lahko v tem postopku navede in s čim jih lahko dokaže (oz. tudi, katerih ugotovitev ali dokazov morda organ nima). IP ugotavlja, da bi z razkritjem dokumentacije javnosti bili razkriti tako pravni kot predvsem dejanski pogledi na zadevo in izpostavljene morebitne šibke točke, ki lahko vplivajo na zastopanje Republike Slovenije pred sodiščem. Navedena dokumentacija je bila namenjena temu, da se lahko organ ustrezno seznani z vsemi dejstvi in na njihovi podlagi čim bolje zavaruje interese Republike Slovenije v prehodnem in kasneje v sodnem postopku.

(15) IP je ocenil, da bi razkritje takega dokumenta javnosti povzročilo motnje pri delovanju organa, saj naveden dokument in predvsem njegove priloge predstavljajo temelj dokumentacije, ki je podlaga za zastopanje v sodnem postopku. IP je sledil navedbi organa, s katero je sicer ta utemeljeval škodni test izvedbe sodnega postopka, vendar je ustrezen tudi za izjemo notranjega delovanja, in sicer, da bi razkritje zahtevanega dokumenta, ki je osnova za pripravo vlog v sodnem postopku, škodovalo položaju organa kot zastopnika Republike Slovenije, pri ustreznem zastopanju in varstvu interesov Republike Slovenije. Gre za dokumentacijo, na podlagi katere organ gradi svojo strategijo kako nastopati v sodnem postopku in predstavlja bistvo dokazov in argumentov, s katerimi organ v postopku razpolaga. Posledično tudi ni možen delni dostop do navedene dokumentacije, saj ta v celoti predstavlja izjemo in iz nje ni mogoče npr. izločiti tistih prilog, za katere bi IP npr. štel, da niso bistvene za zastopanje Republike Slovenije v sodnem postopku, saj je odločitev o tem pridržana organu, ki Republiko Slovenijo zastopa.

(16) Namen varstva interne komunikacije med organi in Državnim odvetništvom je v spoštovanju svetovalne funkcije Državnega odvetništva državnim organom oziroma Republiki Sloveniji, ki med drugim zaradi uspešnega uveljavljanja zahtevkov, narekuje varstvo zaupnosti komunikacije med organi in Državnim odvetništvom. To pomeni, da se ne varuje te komunikacije per se, ampak je varstvo odvisno od vsebine dokumentov. Glede na prakso IP bi to pomenilo mnenja, strategije, konkretna stališča in ne na primer urgenc, splošnih dopisov oziroma drugih dokumentov, ki teh lastnosti nimajo. Z vpogledom v dokumente IP ugotavlja, da dokument in priloge, o katerih je odločal organ predstavljajo temeljno podlago za zastopanje v navedenih postopkih in oblikovanje strategije zastopanja, zato je na teh dejstvih IP ugotovil, da je podana izjema notranjega delovanja organa.

Glede zatrjevanega prevladujočega javnega interesa

(17) V pritožbi se prosilec sklicuje na prevladujoč interes javnosti za razkritje varovanih podatkov. Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (ta določa izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, opomba IP) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij.

(18) Bistvo presoje testa javnega interesa je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Gre torej za izjemo od izjem, ki se uporablja zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Gre za tehtanje, s katerim mora organ oziroma IP pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – konkretno varovanimi osebnimi podatki. IP je tako v nadaljevanju moral presoditi, ali je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij večji od interesa, zaradi katerega so te informacije varovane. Bistveno pa je, da se test javnega interesa uporablja samo za konkreten primer, kar pomeni, da ga je potrebno ugotavljati vsakič sproti in glede na okoliščine konkretnega primera.

(19) Ko utemeljuje obstoj javnega interesa, se prosilec sklicuje na transparentnost dela oblasti in preglednost porabe javnih sredstev, informacij o javnih razpisih in na možnost seznanitve in razumevanja odločitev javnih organov.

(20) Po mnenju IP prevladujočega interesa javnosti ni mogoče utemeljiti z nadzorom nad dokumentacijo, ki jo je organ pridobil za namen zastopanja Republike Slovenije oz. MGRT v sodnem postopku, saj gre za dokumentacijo, ki je namenjena pripravi organa na zastopanje interesov države in ne gre za dokumentacijo, preko katere bi se lahko izvajal nadzor npr. nad transparentnostjo dela oblasti, pregledom in oceno zakonitosti in pravočasnosti dela organa, smotrnostjo uporabe procesnih pooblastil in skladnostjo strokovnih odločitev z izdanimi splošnimi navodili. Prav tako ne gre za dokumentacijo, preko katere bi lahko javnost preverjala porabo javnih sredstev in informacij o javnih razpisih, saj gre za specifičen izbor dokumentov, pripravljen za zastopanje stranke pred sodiščem in ne gre za celovit pregled nad transparentnostjo porabe javnih sredstev določenega javnega razpisa.

(21) Po oceni IP navedbe prosilca ne predstavljajo dovolj tehtnih argumentov, ki bi presegli razloge, na katerih temelji opredelitev izjeme od prostega dostopa v obravnavani zadevi. V osnovi je torej podan javni interes po varovanju notranjega delovanja oziroma dejavnosti organa, kar pa ne pomeni, da ni v določenih okoliščinah mogoč širši dostop do konkretnih informacij iz obravnavanih dokumentov. Torej zgolj konkretni razlogi, za obravnavani primer, so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesa javnosti, s čimer se preseže tudi z zakonom opredeljena izjema. Vendar pa prosilec v obravnavanem primeru ni konkretno navedel razlogov, zakaj je interes javnosti po večji transparentnosti izražen prav za podatke, ki so predmet presoje, temveč je zgolj pavšalno navedel tista področja, v katerih je lahko zaznati povečan javni interes (poraba javnih sredstev, transparentnost dela oblasti), ni pa konkretno navedel točno kateri razlogi glede tega javnega naročila in te komunikacije so takšni, da bi bilo treba dokumente, s katerimi organ razpolaga za namene zastopanja interesov Republike Slovenije, v vsakem primeru, ne glede na obstoj morebitne izjeme, razkriti javnosti.

(22) Odločitev, da so za razkritje na temelju javnega interesa dovolj zgolj splošne navedbe, bi dejansko pomenila, da bi vse tovrstne informacije o vseh podatkih, ki predstavljajo izjemo notranjega delovanja, morale biti dostopne javnosti. S tem pa bi povsem izničili namen izjeme in testa interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Takšno stališče izhaja tudi iz ustaljene prakse Upravnega sodišča RS (Glej na primer sodbe Upravnega sodišča RS opr. št. I U 1992/2010-28 z dne 28. 9. 2011, opr. št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012), ki šteje, da je test interesa javnosti dovoljeno uporabiti le v izjemnih primerih (javna varnost, javno zdravje, življenje ljudi in podobno) in ne zadostuje zgolj npr. medijska odmevnost neke zadeve. V obravnavani zadevi pa IP ne vidi konkretnih razlogov, zaradi katerih bi ocenil, da se tehtnica prevesi v prid javnega interesa za razkritje informacij, ki jih je IP v tej odločbi opredelil kot izjemo od dostopa.

Glede t. i. izjeme strankinega pravila

(23) Tako v skladu s prakso IP in upravno sodno prakso IP, v primeru, da je podana ena od izjem od dostopa, zaradi načela ekonomičnosti, IP (ali organ) ni dolžan ugotavljati obstoja tudi ostalih izjem. Ob ugotovitvi, da je podana izjema notranjega delovanja organa, se zato IP podrobno ne opredeljuje do ostalih zatrjevanih izjem.

(24) IP zgolj pojasnjuje, da ni sledil navedbi organa, da je v obravnavani zadevi podana izjema iz prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ. Ta namreč določa, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku. Navedeno izjemo je tako mogoče uporabiti le v tistih primerih, kadar bi prosilec zahteval podatke, ki jih po zakonu ne morejo prejeti niti same stranke postopka. Če namreč področni postopkovni zakon določa, da stranka postopka začasno nima dostopa do »svojih« podatkov, potem ne more imeti dostopa do njih tudi nihče zunanji, saj bi to razgradilo sam smisel postopka (interesi postopka). Navedeni odstavek pride v poštev zlasti v primeru prikritih preiskovalnih ukrepov in podobno, kadar osumljenec v določenem (pred)kazenskem postopku ne more na podlagi ZDIJZ zahtevati vpogleda v dokumentacijo, ki se nanaša nanj (kot je ne more zahtevati tudi nihče drug v času, v katerem postopkovni zakon določa, da je dostop prepovedan ali omejen). Navedeni člen tako ne določa, da lahko informacije na podlagi ZDIJZ zahtevajo samo stranke postopka, ampak da je omejen tudi samim strankam postopka. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer, zato takšna izjema ne more biti podana.

Glede dokumentov, ki jih je prosilec zahteval v 3. tč. zahteve

(25) Glede na izveden ugotovitveni postopek organa prve stopnje IP nima razlogov, da ne bi sledil ugotovitvi organa, da ta z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Organ je namreč ustrezno pojasnil postopek, in sicer da je vpogledal v informacijski sistem Vpisniki in z uporabo različnih iskalnih izrazov, po različnih iskalnih pogojih (stranke na spisu, kratek opis spisa, opombe, ključne besedne in besedne zveze) in zadeve, v katero bi bila zavedena interna komunikacija organa glede obravnavane zadeve, ni našel. Organ ni odprl nobenega posebnega spisa, v katerega bi bila ta dokumentacija vložena in dokumentov posledično ni identificiral.

(26) Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organ je v obravnavani zadevi izvedel vse ukrepe za identifikacijo morebitnih dokumentov in ugotovil, da teh ni. Pričakovanje prosilca, da obstaja vsaj minimalna komunikacija (v zahtevi npr. navaja tudi morebitna sms sporočila in sporočila po drugih medijih) je domneva, ki je v postopku po ZDIJZ ni mogoče potrditi. Če namreč dokumenta z izvedbo ugotovitvenega postopka ni mogoče identificirati (npr. ker sms ni bil zaveden v informacijski sistem organa ali ni shranjen pod ključniki, ki omogočajo njegovo identifikacijo) v postopku ni mogoče ugotoviti, da dokument pri organu obstaja v materializirani obliki, posledično ni izpolnjen en od kriterijev 4. člena ZDIJZ za informacijo javnega značaja.

(27) IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti in veljavne predpise, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

Sklepno

(28) IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je odločitev organa ustrezna, vendar utemeljena na napačni izjemi, posledično je izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, zato je IP v svoji odločbi navedel pravilne razloge, pritožbo prosilca pa na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

(29) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(30) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke