prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dostop do »vseh parametrov pripoznane odškodnine, ki so organ vodili v uradno mnenje« in »vseh parametrov ocene, iz katere bo razvidna vrednost škode uničenih premičnin in same nepremičnine ob porušitvi«. Organ je zahtevo zavrnil s sklicevanjem na izjemi varstva osebnih podatkov in notranjega delovanja. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da o smiselno enaki zahtevi že teče upravni postopek, zato je odločbo organa, po uradni dolžnosti, odpravil in zahtevo prosilca v tem delu zavrgel. V pritožbenem postopku je IP ugotovil še, da niti iz izreka niti iz obrazložitve odločbe ni mogoče v ugotoviti, kako je organ odločil o drugem delu zahteve prosilca, zato je v tem delu zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-211/2024/2

Datum: 2. 8. 2024

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega, drugega in tretjega odstavka 251. člena, 247. člena ter prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 20. 5. 2024, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DODV-110/2024-2 z dne 26. 4. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 20. 5. 2024 zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije št. DODV-110/2024-2 z dne 26. 4. 2024, se ugodi v delu, ki se nanaša na »dokument, s katerim je organ izpolnil zakonsko obveznost določbe tretjega odstavka 281. člena ZUP« in se odločba v tem delu odpravi ter se zadeva v tem delu vrne organu v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.

2. V preostalem delu (glede »vseh parametrov tozadevno pripoznane pravične odškodnine, ki so organ vodili v predmetno uradno mnenje« in glede »vseh parametrov tozadevne ocene, iz katere bo razvidna vrednost škode uničenih premičnin in same nepremičnine ob predmetni porušitvi«) se odločba Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV-110/2024-2 z dne 26. 4. 2024, odpravi po uradni dolžnosti.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

in

S K L E P:

1. Zahteva prosilca z dne 2. 4. 2024 se zavrže v delu, ki se nanaša na »vse parametre tozadevno pripoznane pravične odškodnine, ki so organ vodili v predmetno uradno mnenje« in »vse parametre tozadevne ocene, iz katere bo razvidna vrednost škode uničenih premičnin in same nepremičnine ob predmetni porušitvi«.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1)            Prosilec je dne 2. 4. 2024 na organ naslovil zahtevo, v kateri je navedel dokument organa št. P-A 17-1171/2014 z dne 21. 3. 2024 in prosil za posredovanje vseh parametrov tozadevno pripoznane pravične odškodnine, ki so organ vodili v predmetno uradno mnenje »Poštena odškodnina bi morala povrniti, dejansko premoženjsko škodo in dati ustrezno satisfakcijo za nastalo nepremoženjsko škodo. Da je ocena škode poštena, mora temeljiti na dokazih. Pri odškodnini za nepremoženjsko škodo pa tudi na ustaljeni primerljivi sodni praksi.« Nadalje je prosilec zahteval posredovanje vseh parametrov tozadevne ocene, iz katere bo razvidna vrednost škode uničenih premičnin in same nepremičnine ob predmetni porušitvi vseljenega doma, ki jo je organ na dan 7. 6. 2006 ocenil na 5 eur natančno, to je točno 226.255,00 eur. Zahteval je tudi dokument, s katerim je organ izpolnil zakonsko obveznost določbe tretjega odstavka 281. člena ZUP, ki jo organu v kontekstu nikoli pravnomočne odločbe IRSOP št. 356.2-72/2004.MT-4 z dne 19. 1. 2004 nalaga, citat: »Organ, ki izve za odločbo, s katero je bil kršen zakon, kršitev pa bi lahko bila razlog za obnovo postopka oziroma za ničnost, odpravo, razveljavitev ali spremembo odločbe, je dolžan o tem brez odlašanja obvestiti organ, pristojen začeti postopek«.

(2)            Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. DODV-110/2024-2 z dne 26. 4. 2024. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, pojasnil svoje pristojnosti ter navedel, da je na podlagi navedb v zahtevi preveril obstoj zahtevanih parametrov oziroma dokumentov z zahtevanimi parametri v spisu št. P 1171/2014. Spis je bil odprt 19. 8. 2014, v pravdni zadevi zaradi plačila odškodnine opr. št. III P 2479/2013. V spisu organa št. P 1171/2014, ki je še vedno v delu, je v popis spisa vpisanih skupno 540 dokumentov. Dokument, ki ustreza zahtevi prosilca, je vpisan pod zaporedno št. 306 z dne 12. 10. 2020. Nadalje je organ ugotovil, da zahteva prosilca sodi med izjeme, določene v 6. členu ZDIJZ, in sicer izjemo varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), izjemo sodnega postopka (8. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) in izjemo notranjega delovanja (11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Navedene izjeme je obširno utemeljil in zaključil, da delni dostop do zahtevanega dokumenta ni možen, zato je zahtevo zavrnil.

(3)            Zoper odločbo organa št. DODV-110/2024-2 z dne 26. 4. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) je prosilec dne 20. 5. 2024 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da kategorično prereka predmetno odločbo. Prosilec je povzel svojo zahtevo ter poudaril, da se organ sploh ni izrekel o tretji zahtevani informaciji javnega značaja. Prosilec se je obširno opredelil do vsake izmed zatrjevanih izjem in izrazil svoje mnenje o delu organa. Od IP pričakuje, da bo organu naložil obveznost, da ga opremi z vsemi zahtevanimi informacijami.

(4)            Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. DODV-110/2024-5 z dne 3. 6. 2024, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba je delno utemeljena.

Odločba št. DODV-110/2024-2 z dne 26. 4. 2024 se delno odpravi po uradni dolžnosti.

(5)            Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

K 1. točki izreka te odločbe

(6)            Ob preizkusu izpodbijane odločbe je IP ugotovil, da niti iz izreka niti iz obrazložitve odločbe ni mogoče v ugotoviti, kako je organ odločil o delu zahtevi prosilca z dne 2. 4. 2024, ki se nanaša na dokument, s katerim je organ izpolnil zakonsko obveznost določbe tretjega odstavka 281. člena ZUP, ki jo organu v kontekstu nikoli pravnomočne odločbe IRSOP št. 356.2-72/2004.MT-4 z dne 19. 1. 2004 nalaga, citat: »Organ, ki izve za odločbo, s katero je bil kršen zakon, kršitev pa bi lahko bila razlog za obnovo postopka oziroma za ničnost, odpravo, razveljavitev ali spremembo odločbe, je dolžan o tem brez odlašanja obvestiti organ, pristojen začeti postopek«. Organ navedenega dela zahteve v odločbi ni povzel, posledično pa tudi ni ugotavljal nobenih dejstev, ki so pomembna za odločitev o tem delu zahteve, kar pomeni, da je organ v tem delu nepopolno ugotovil dejansko stanje. Zato obrazložitev izpodbijane odločbe v tem delu nima vseh potrebnih sestavin, zaradi česar je pomanjkljiva in je v tem delu ni mogoče preizkusiti. To posledično pomeni, da je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. IP je zato moral izpodbijano odločbo v obravnavanem delu odpraviti in odločiti, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(7)            Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevanim dokumentom in zato lahko ugotovi, ali z njim razpolaga in nato, ali vsebuje izjeme od prostega dostopa. Ker se organ sploh ni spustil v vsebinsko obravnavo zadeve v omenjenem delu, mu bo ta možnost dana prav z vrnitvijo v ponovno odločanje.

(8)            V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

(9)            V ponovljenem postopku bo moral organ izvesti celovit ugotovitveni postopek, v katerem se bo moral primarno opredeliti do vprašanja, ali zahtevana informacija javnega značaja obstaja, torej ali zahtevani dokument izpolnjuje vse elemente iz 4. člena ZDIJZ. Nadalje bo moral organ v obrazložitvi odločbe natančno navesti, o katerem konkretnem dokumentu ali delu tega dokumenta je odločal ter ali zahtevane informacije vsebujejo katero od izjem po določbah 5.a in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokument vsebuje katero od izjem po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ (npr. varovane osebne podatke), je dolžan dalje presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22; v nadaljevanju Uredba) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se vsebina zahtevanega dokumenta prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa.

(10)          Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka mora organ določno opredeliti izrek odločbe (213. člen ZUP) ter v njem jasno navesti vse dokumente oziroma dele dokumentov, ki so bili predmet njegovega odločanja, ter določno navesti, v katerem delu se prekrijejo posamezne informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. na kateri strani dokumenta se prekrije katera informacija,…ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen.

(11)          Upoštevaje vse navedeno je IP pritožbi prosilca ugodil ter del izpodbijane odločbe organa, ki se nanaša na »dokument, s katerim je organ izpolnil zakonsko obveznost določbe tretjega odstavka 281. člena ZUP«, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo v tem delu vrnil organu v ponovni postopek, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

K 2. točki izreka odločbe in k 1. točki izreka sklepa

(12)          Z namenom ugotavljanja resničnega dejanskega stanja v obravnavani zadevi je IP vpogledal v zadevo, ki se pri njem vodi pod št. 090-185/2024 in ugotovil, da je prosilec dne 27. 3. 2024 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v zvezi z delno pripoznavo zahtevka št. P-A17-1171/2014 z dne 21. 3. 2024, v kateri je zahteval posredovanje:

- metodologije izračuna tozadevnega pripoznanega zneska,

- samega izračuna tozadevno pripoznanega zneska.

Na podlagi zahteve prosilca z dne 27. 3. 2024 je organ kot predmet zahteve prepoznal dokument št. 306 z dne 12. 10. 2020, ki je pri njem evidentiran v zadevi št. P 1171/2014. O dostopu do navedenega dokumenta je odločil z odločbo št. DODV-107/2024-2 z dne 24. 4. 2024, ki jo je IP z odločbo št. 090-185/2024/2 z dne 29. 5. 2024 odpravil ter zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku je organ o dostopu do prej omenjenega dokumenta odločil z odločbo št. DODV-107/2024-7 z dne 3. 7. 2024, ki jo prosilec izpodbija v pritožbenem postopku, ki ga IP vodi v zadevi s številko 090-283/2024.

(13)          V obravnavani zadevi je prosilec prav tako s sklicevanjem na dokument št. P-A17-1171/2014 z dne 21. 3. 2024 v zahtevi z dne 2. 4. 2024 zahteval posredovanje:

- vseh parametrov tozadevno pripoznane pravične odškodnine, ki so organ vodili v predmetno uradno mnenje »Poštena odškodnina bi morala povrniti, dejansko premoženjsko škodo in dati ustrezno satisfakcijo za nastalo nepremoženjsko škodo. Da je ocena škode poštena, mora temeljiti na dokazih. Pri odškodnini za nepremoženjsko škodo pa tudi na ustaljeni primerljivi sodni praksi.«

- vseh parametrov tozadevne ocene, iz katere bo razvidna vrednost škode uničenih premičnin in same nepremičnine ob predmetni porušitvi vseljenega doma, ki jo je organ na dan 7. 6. 2006 ocenil na 5 eur natančno, to je točno 226.255,00 eur.

Tudi v na podlagi zahteve prosilca z dne 2. 4. 2024 je organ kot predmet zahteve prepoznal dokument št. 306 z dne 12. 10. 2020, ki je pri njem evidentiran v zadevi št. P 1171/2014, in o dostopu odločil z izpodbijano odločbo. Ta dokument je organ priložil dopisu št. DODV-110/2024-5 z dne 3. 6. 2024, s katerim je IP poslal pritožbo prosilca v reševanje. IP je vsebino navedenega dokumenta primerjal z vsebino dokumenta, ki se nahaja v zadevi št. 090-185/2024, in ugotovil, da sta popolnoma enaka. Ko je organ IP poslal v reševanje pritožbo, ki jo IP vodi v zadevi št. 090-283/2024, pa je navedel le, da se dokument št. 306 z dne 12. 10. 2020, ki je pri njem evidentiran v zadevi št. P 1171/2014, že nahaja v zadevi IP št. 090-185/2024.

(14)          Glede na to, da je prosilec tako z zahtevo z dne 27. 3. 2024 kot tudi z zahtevo z dne 2. 4. 2024 zahteval isti dokument (dokument št. 306 z dne 12. 10. 2020, ki je pri organu evidentiran v zadevi št. P 1171/2014), IP ugotavlja, da je organ pri odločanju spregledal dejstvo, da je prosilec isti dokument, kot je predmet tokratne zahteve, od istega organa že zahteval s prvo zahtevo z dne 27. 3. 2024, in da se o isti upravni zadevi že vodi upravni postopek, in sicer pritožbeni postopek, ki ga IP vodi v zadevi s številko 090-283/2024.

(15)          Neupoštevanje navedenega dejstva je privedlo do tega, da je organ odločil o zahtevi prosilca meritorno (z odločbo), čeprav bi ob upoštevanju določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP moral uporabiti drugo vrsto pravnega akta (sklep o zavrženju zahteve). Organ je s tem bistveno kršil pravila postopka, in sicer gre za bistveno kršitev, ki je v konkretnem primeru odločilno vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe organa. Kot izhaja iz Zakona o splošnem upravnem postopku s komentarjem (J. Breznik in ostali, GV založba, Ljubljana 2008, strani 625 – 627) so v 237. členu ZUP, ki določa pritožbene razloge, s kršitvami pravil postopka mišljene tako kršitve, ki so v drugem odstavku tega člena izrecno določene kot bistvene kršitve pravil postopka, kakor tudi druge kršitve pravil postopka, ki so ali bi mogle vplivati na odločitev (relativno bistvene kršitve). Dejstvo, ali je bilo o zahtevi že odločano in tudi odločeno, je v upravnem postopku odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, saj se veže na (ne)uporabo 129. člena ZUP, ki določa, kdaj je treba upravni postopek končati s formalno odločbo, to je s sklepom o zavrženju zahteve. S tem, ko je organ v konkretnem primeru spregledal 129. člen ZUP in z njim povezana dejstva, je njegova odločba v celoti napačna. Ker je 129. člen ZUP procesna določba, je v obravnavanem primeru torej podana bistvena kršitev postopka v smislu drugega odstavka 247. člena ZUP, na katero je pritožbeni organ dolžan paziti po uradni dolžnosti.

(16)          Po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

(17)          IP je za namen tega postopka preveril, ali vodi v zadevi s številko 090-283/2024 postopek o isti zadevi, kot je predmet pritožbe v tokratnem postopku. Kot izhaja iz ugotovitev v 12., 13. in 14. odstavku te obrazložitve, se zahtevi prosilca z dne 27. 3. 2024 in 2. 4. 2024 smiselno popolnoma ujemata in se nanašata na isti dokument. Poleg tega IP ugotavlja, da se dejansko stanje v času, odkar je organ prejel prvo zahtevo, do izdaje te odločbe ni spremenilo, saj se pri organu v tem obdobju ni pojavil drug oziroma dodaten dokument, ki bi ustrezal zahtevi prosilca z dne 2. 4. 2024.

(18)          Tako je IP ugotovil, da pri zahtevi z dne 2. 4. 2024 ne gre za zahtevo po dokumentu, ki ga prosilec še ni zahteval in o katerem še ne teče upravni postopek, temveč gre za smiselno vsebinsko enako zahtevo, o kateri IP vodi pritožbeni postopek v zadevi s številko 090-283/2024. V konkretni zadevi je torej podan pogoj teka upravnega postopka, na podlagi katerega mora organ zahtevo prosilca zavreči po 4. členu prvega odstavka 129. člena ZUP, saj ta zapoveduje takšno ravnanje organa, kadar se o isti upravni zadevi že vodi upravni postopek. Smiselno enako izhaja tudi iz pretekle sodne prakse, in sicer iz sodbe in sklepa Upravnega sodišča RS št. I U 2021/2010-30 z dne 14. 3. 2012 (11. točka obrazložitve).

(19)          Upoštevaje vse navedeno je IP izpodbijano odločbo organa prve stopnje, na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP odpravil po uradni dolžnosti v delu, ki se nanaša na posredovanje »vseh parametrov tozadevno pripoznane pravične odškodnine, ki so organ vodili v predmetno uradno mnenje« in »vseh parametrov tozadevne ocene, iz katere bo razvidna vrednost škode uničenih premičnin in same nepremičnine ob predmetni porušitvi«, ter zahtevo prosilca z dne 2. 4. 2024, skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, v tem delu zavrgel s sklepom.

(20)          Glede na vse navedeno pritožbene navedbe, ki se nanašajo na izjeme od prostega dostopa, in pritožbene navedbe, s katerimi je prosilec izrazil svoje mnenje o delu organa, za odločitev v obravnavani zadevi niso pravno relevantne, zato se IP do teh navedb ni opredeljeval.

O stroških postopka in upravnih taksah

(21)          Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe in 2. točke izreka tega sklepa).

(22)          Ta odločba in sklep sta v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper 1. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Zoper 2. in 3. točko izreka te odločbe ter ta sklep ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe in sklepa na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke