prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

Organ je prosilki zavrnil dostop do prepisov listin (sklepov, odredb, odločb itd.), na podlagi katerih je Republika Slovenije izpolnila svoje obveznosti do pritožnikov pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v določenih zadevah. Organ je svojo odločitev utemeljil na izjemah od dostopa po 3. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da niso vsi zahtevani podatki varovani osebni podatki in da so določeni podatki absolutno javni. Ker je IP ugotovil, da so določeni podatki absolutno javni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa javnost podatkov tudi v primeru podane izjeme notranjega delovanja organa, se IP do te izjeme posebej ni opredelil. IP je tako pritožbi ugodil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-380/2023/2

Datum:  15. 1. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 11. 12. 2023, zoper odločbo DRŽAVNEGA ODVETNIŠTVA REPUBLIKE SLOVENIJE, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. DODV-1 VSRU-101/2023-5 z dne 27. 11. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilke z dne 11. 12. 2023 se ugodi in se odločba DRŽAVNEGA ODVETNIŠTVA REPUBLIKE SLOVENIJE, št. DODV-1 VSRU-101/2023-5 z dne 27. 11. 2023, delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilki posredovati prepis dokumentov iz zadev:

…

in sicer:

-       odredb za izplačilo odškodnine, na način, da v odredbah prekrije podatke o naslovu bivališča, davčni številki in TRR posamezne fizične osebe;

-       dveh poravnav št. E-613/14 z dne 3. 9. 2015, na način, da v obeh dokumentih prekrije podatke o naslovu oškodovank (uvod) ter o njihovem TRR (na koncu drugega odstavka 2. člena).«.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilka je z zahtevo z dne 5. 10. 2023 od organa, na podlagi ZDIJZ, zahtevala posredovanje prepisov listin (sklepov, odredb, odločb itd.), na podlagi katerih je Republika Slovenije izpolnila svoje obveznosti do pritožnikov pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP), z navedbo načina izpolnitve (poravnava, tožba, prostovoljno plačilo in drugo). Zahtevane podatke je zahtevala za civilne postopke, ki so se končali v zadnjih 15 letih z izdajo odločbe (sodba, sklep), z ugotovitvijo kršitve Evropske konvencije za človekove pravice (v nadaljevanju: EKČP), in na podlagi katerih je bila Republiki Sloveniji odpravljena kršitev.

(2) Organ je z elektronskim dopisom z dne 12. 10. 2023 prosilko pozval na dopolnitev zahteve s konkretno navedbo številk sodb ESČP, za katere je zahtevala posredovanje dokumentov, glede na to, da je skupno 341 sodb, v katerih je ESČP od začetka presoje pritožb proti Sloveniji odločilo, da je Slovenija pritožniku kršila eno ali več pravic iz EKČP. Organ je ob tem pojasnil, da je Slovenija v vseh zadevah svojo obveznost izpolnila s plačilom dolgovanega zneska v roku, kot izhaja iz posamezne sodbe, in na način, ki ga je zahteval pritožnik, podlaga za izplačilo pa je bila odredba za izplačilo, razen v enem primeru poravnava.

(3) Prosilka je v elektronskem dopisu z dne 16. 10. 2023 navedla, da želi zahtevane podatke za …. Navedla je tudi, da zahteva vse informacije, listine, odredbe, s katerimi je bila posamezna sodba ESČP izpolnjena. Prav tako tudi podatek o ukrepih in dejanjih (npr. sodni postopki), ki so bili sproženi in sprejeti posledično sodbi ESČP in rezultat teh. Ob tem je navedla, da predmet zahteve niso akcijski načrti in resolucijska poročila, saj so ti na spletu prosto dostopni.

(4) Organ je s sklepom št. DODV-1 VSRU-101/2023-4 z dne 26. 10. 2023 podaljšal rok za odločanje do 27. 11. 2023, ker je ugotovil, da se zahteva nanaša na dokumentacijo v šestnajstih spisih, oziroma ker gre za dostop do večje količine dokumentov v teh spisih, ki jih je treba preučiti z vidika izjem od dostopa.

(5) Organ je nato o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. DODV-1 VSRU-101/2023-5 z dne 27. 11. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilke zavrnil v celoti. V obrazložitvi odločbe je organ najprej povzel zahtevo prosilke in njeno dopolnitev zahteve ter nato izpostavil določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in njen pomen. Ugotovil je, da se zahteva nanaša na interne dokumente, ki so osnova za finančno izvršitev plačil po sodbah ESČP, in sicer odredbe za izplačilo odškodnine in potrdila o plačilu – izpisi o plačilnem prometu v elektronskem bančništvu UJPnet, razen v enem primeru, pri katerem sta bili podlagi za izplačilo dve poravnavi. Odredbo za izplačilo odškodnine nosilec spisa odredi Finančno računovodski službi organa, izvedbo plačila iz posamezne proračunske postavke, pravno podlago za izvedbo plačila in vpisnik, kjer se zadeva vodi, namen plačila in osebo (fizično ali pravno), kateri je namenjeno plačilo. Potrdilo o plačilu UJPnet pa je potrdilo o izvedbi te odredbe. Plačila posameznim fizičnim ali pravnim osebam pa so razvidna tudi iz javno dostopne aplikacije Erar. Organ je ob tem poudaril, da je v vseh zadevah, v katerih je bila s strani Slovenije ugotovljena kršitev EKČP in pritožniku dosojeno pravično zadoščenje, Slovenija svojo obveznost izpolnila s plačilom dolgovanega zneska v roku, kot izhaja iz sodbe, in na način, ki ga je zahteval pritožnik. V vseh primerih je torej Slovenija svojo obveznost prostovoljno izpolnila, torej brez kakršnekoli predhodne aktivnosti pritožnika (v smislu uporabe kakršnegakoli postopka ali pravnega sredstva). V ta okvir ne sodi oprava »tehničnih« aktivnosti v smislu posredovanja podatkov, potrebnih za izvršitev plačila. Način izvršitve posamezne sodbe ESČP proti Sloveniji je sicer razviden tudi iz Tabele sodb proti Sloveniji, ki je javno dostopna ter vsebuje povezavo na sodbo v bazi HUDOC, v akcijskem poročilu pa je sicer naveden datum plačila pravičnega zadoščenja. Organ je v nadaljevanju ugotavljal, ali obstaja pri dostopu do zahtevanih podatkov katera od izjem od prostega dostopa po ZDIJZ in ugotovil obstoj izjem po 3. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V zvezi z varstvom osebnih podatkov je organ izpostavil posamezne določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov[1], konkretno določbe členov 4 (1) in 4 (2) ter 86, pa tudi 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ugotovil je, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke - ime in priimek nasprotnih stran in njihovih odvetnikov, bivališče, davčno številko, transakcijski račun (TRR) ter druge osebne podatke, ki so pomembni za sklenitev poravnave ter izpolnitev odredb za izplačila iz proračuna. Po oceni organa gre torej za varovane osebne podatke. Glede izjeme notranjega delovanja organa pa je organ ugotovil, da zahtevani dokumenti sodijo na področje notranjega poslovanja organa, in sicer na področje finančno računovodskega poslovanja. Gre za interno določene obrazce dokumentov, katerih namen je poenoten načina internega poslovanja med posameznim nosilcem spisa in Finančno računovodsko službo organa. Pravilno izpolnjeni obrazci so za Finančno računovodsko službo formalna podlaga za izvedbo izplačila odškodnin s posameznih odškodninskih proračunskih postavk organa. Potrdila o plačilu - izpisi o plačilnem prometu v elektronskem bančništvu UJPnet pa predstavljajo potrditev plačila in so osnova nosilcu spisa za poročanje Oddelku za izvršitev sodb ESČP o izvršitvi posamezne sodbe, poročanju Ministrstvu za pravosodje in zaključek posameznega spisa. Glede na navedeno gre nedvomno za dokumente, ki predstavljajo in torej sodijo na področje notranjega delovanja organa, hkrati pa bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju organa. Glede izpolnjevanja drugega pogoja je organ izvedel tudi škodni test. Organ je presojal tudi možnost delnega dostopa in ugotovil, da gre v primeru obravnavanih dokumentov za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, oziroma gre za dokumente sestavljene v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, zato delnega dostopa ni mogoče izvesti na način, da se izločijo varovani podatki, saj bi bilo mogoče izločene podatke razbrati iz drugih informacij, vsebovanih v dokumentu. Prav tako bi zahtevani dokument ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost, saj ne bi imeli več svoje vsebine, in bi bili zato brez posebne vrednosti za prosilca oziroma javnost.

(6) Prosilka je zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo z dne 11. 12. 2023, ker meni, da je interpretacija in razumevanje organa o zahtevi prosilke povsem zmotna, saj ni nikjer navedla, da zahteva potrdila o plačilih ali izpiske o plačilnem prometu. Kot odvetnica namreč ve, da so izpiski zaupne narave. Svojo zahtevo je opredelila široko, citirano: »prepis listin (sklep, odredba, odločba, itd.), na podlagi katerih je Republika Slovenija svojo obveznost do ESČP izpolnila, z navedbo načina izpolnitve (bodisi poravnava, tožba, prostovoljno plačilo in drugo)«. V nadaljevanju pritožbe je navedla še, da Republika Slovenija ne more enostransko izplačati pritožnika, da prejme odškodnino, zato je med njima potreben nek predhodni pravni naslov, torej neka »listina«, ki je pravna podlaga, na podlagi katere država izvede plačilo, kasneje izkazano s potrdilom o plačilu in izpiskom o plačilnem prometu. Ponovno je poudarila, da zahteva listine, ki so bile pravna podlaga za izplačilo, kar je v zasebnem pravu lahko pogodba, v sodnih postopkih sodba ali sklep, posledično sodbi ESČP pa gre za listino, kakor koli se imenuje (odredba, poravnava, dogovor), s katero sta se Republika Slovenija in pritožnik dogovorila, na kakšen način bo Republika Slovenija svojo obveznost do pritožnika izpolnila. Tovrstne listine so po njenem mnenju informacije javnega značaja. V tovrstnih listinah so osebni podatki, ki niso javnega značaja kot npr. naslov, bančni račun, ki se praviloma prekrije, kar lahko stori tudi organ. Organ je torej po navedbah prosilke napačno opredelil njeno zahtevo.

(7) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. DODV-1 VSRU-101/2023-8 z dne 20. 12. 2023, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo, poziv prosilki in njeno dopolnitev z dne 12. 10. 2023, sklep o podaljšanju roka, izpodbijano odločbo z dokazilom o vročitvi, zadevne odredbe in izpise ter poravnavi. Ob odstopu je pripomnil, da je pravna podlaga za izplačilo odškodnine vedno sodba ESČP oziroma poravnava med Republiko Slovenijo in pritožnikom ter odredba nosilca spisa za izplačilo odškodnine.

Pritožba je utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(8) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(9) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, sporno v obravnavanem primeru primarno je, ali je organ odločil v okviru predmeta zahteve prosilke, in ali je organ odločil pravilno, ko je dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil zaradi izjem varstva osebnih podatkov in notranjega delovanja organa.

Predmet zahteve prosilke

(10) IP ugotavlja:

-       Prosilka je v zahtevi z dne 5. 10. 2023 zahtevala, citirano: »prepis listin (sklep, odredba, odločba, itd.), na podlagi katerih je Republika Slovenije izpolnila svoje obveznosti do pritožnika pred ESČP, z navedbo načina izpolnitve (bodisi poravnava, tožba, prostovoljno plačilo in drugo).«.

-       Iz dopolnitve zahteve z dne 16. 10. 2023 nadalje izhaja, da je prosilka zahtevala, citirano: »V zvezi z zgoraj naštetimi zahtevami, prosim za informacije, listine, odredbe, s katerimi je bila sodba ESČP izpolnjena. Prav tako tudi podatek o ukrepih in dejanjih (npr. sodni postopek), ki so bili sproženi in sprejeti posledično sodbi ESČP in rezultat le-teh.«.

-       V pritožbi je prosilka poudarila, da zahteva listine, ki so bile pravna podlaga za izplačilo, torej listine, kakor koli se imenujejo (odredba, poravnava, dogovor), s katerimi se Republika Slovenija in pritožnik dogovorita, na kakšen način bo Republika Slovenija svojo obveznost do pritožnika izpolnila.

-       V zadevnih primerih je bila pravna podlaga za izplačilo odškodnine posamezna sodba ESČP, nadaljnja podlaga za samo izplačilo oziroma izpolnitev obveznosti države pa posamezna odredba oziroma poravnava med Republiko Slovenijo in pritožnikom. Pogodbene stranke EKČP so se namreč obvezale, da bodo spoštovale končne sodbe ESČP v vsaki zadevi, v kateri nastopajo kot stranke (46. člen EKČP).

-       Iz posamezne odredbe izhaja, da gre za izplačilo iz proračunske postavke »3498 – Odškodnine na podlagi sodbe - ESČP« in nadalje, da je »Pravna podlaga – EKČP« (člen, ki je bil kršen, pa je bil dopisan v vsaki posamezni odredbi). Izhaja pa tudi, da je priloga odredbe sodba sodišča.

(11) Upoštevaje navedeno IP zaključuje, da je organ odločil v okviru predmeta zahteve prosilke s tem, ko je odločil o dostopu do zadevnih odredb in obeh poravnav, kot nadaljnjih podlag za izplačilo odškodnin v zadevah, na katere se nanaša zahteva prosilke. IP namreč nima nobenega razloga, da bi dvomil v navedbe organa o tem, da so bile odredbe podlaga za izplačilo odškodnin po zadevnih sodbah ESČP, kar dejansko izhaja že iz samih odredb, katerih priloga so zadevne sodbe, ki so se s temi odredbami izvršile. Da je lahko tudi poravnava pravna podlaga za izvršitev sodbe, pa niti ni sporno, saj jo kot možno obliko izvršitve sodbe navaja že prosilka sama. Tudi IP sam izvrši plačilo stroškov sodnih postopkov v upravnem sporu na podlagi posamezne pravnomočne sodbe sodišča z odredbo. Ob tem IP še dodaja, da iz novejše sodne prakse ESČP izhaja, da bi pravica do sodnega varstva ostala iluzorna, če bi bilo državi omogočeno, da zavrne izvršitev dokončne in zavezujoče sodne odločbe (Molnar Gabor proti Srbiji, 22762/05, 12. 2009). Izvršba sodbe je zato sestavni del sojenja v smislu 6. člena EKČP (Humbatov proti Azerbajdžanu, 13652/06, 3. 12. 2009). Država je odgovorna za to, da bodo organi, pristojni za opravo izvršbe, zagotovili izvršitev pravnomočne sodbe,[2] in kot že navedeno, je Republika Slovenija svoje obveznosti iz zadevnih sodb izpolnila z odredbami in dvema poravnavama.

(12) Potrdila o plačilih oziroma izpiski o plačilnem prometu ne predstavljajo podlage za izvršitev obveznosti države na podlagi sodbe, in tudi po izrecni pritožbeni navedbi prosilke niso bili del njene zahteve, zato tudi niso bili predmet presoje IP v tem postopku. Predmet presoje IP so torej samo zadevne odredbe in dve poravnavi, o dostopu do katerih je IP odločil v 1. točki izreka te odločbe.

(13) Ker je organ prosilki dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov in notranjega delovanja organa, se IP v nadaljevanju opredeljuje najprej do izjeme varstva osebnih podatkov.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(14) Upoštevaje prvo točko 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov[3] predstavljajo podatki o imenu in priimku, naslovu bivališča, davčni številki, prejemku in o TRR osebne podatke te osebe. Prav tako predstavljajo osebne podatke tudi podatki o imenu, priimku, funkciji, podpisu in znanstvenem nazivu državnih pravobranilcev in generalnega državnega pravobranilca oziroma državnih odvetnikov in generalnega državnega odvetnika. Ob navedenem IP poudarja, da podatki o pravnih osebah niso osebni podatki, saj se osebni podatki nanašajo le na fizične osebe.

(15) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo teh podatkov (posredovanje podatkov prosilki oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6.

(16) Upoštevaje navedeno IP ugotavlja:

-       Zakonito podlago za razkritje zadevnih osebnih podatkov podpisnikov s strani organa v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavlja ZDIJZ, in sicer 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi te določbe se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo varstva osebnih podatkov in notranjega delovanja organa), če gre za podatke o porabi javnih sredstev in podatke v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca oziroma funkcije, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (ki pa v obravnavanem primeru niso podani). Poraba javnih sredstev je torej izjema od izjem in predstavlja absolutno javni podatek, ne glede na obstoj izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V drugem odstavku 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov je namreč določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. 

-       Zakonito podlago za razkritje podatkov o imenu in priimku oškodovanca ter višini odškodnine skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov prav tako predstavlja 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre namreč za podatke o porabi javnih sredstev, ker so vse odškodnine izplačane iz proračuna Republike Slovenije, torej iz javnih sredstev.

-       Za razkritje drugih osebnih podatkov oškodovancev ni podane pravne podlage. Organ je tako dolžan prekriti podatke fizičnih oseb, in sicer o naslovu njihovega bivališča in o TRR (številka računa, banka,…).

-       Prav tako med varovane osebne podatke ne sodijo podatki o odvetnikih (ime, priimek, naslov, TRR), ki so navedeni kot zastopniki v posamezni zadevi. Ti podatki so namreč že javno dostopni v imeniku odvetnikov, ki je objavljen na spletni strani Odvetniške zbornice Slovenije[4], in tudi v javno dostopnem Poslovnem registru Slovenije. Odvetniki v obravnavanem primeru torej ne nastopajo kot fizične osebe, ampak kot poslovni subjekti v zvezi z opravljanjem odvetniškega poklica. Takšno stališče v zvezi z osebnimi podatki odvetnikov je IP zavzel že v preteklih odločitvah (npr. odločbi IP št. 090-31/2013/19 z dne 22. 11. 2013 in št. 090-122/2015 z dne 4. 6. 2015). Poleg tega iz večine odredb (razen ene) izhajajo zneski, namenjeni odvetniškim stroškom, kar gre tudi za podatke o porabi javnih sredstev.

(17) Ob navedenem IP še dodaja, da so podatki o imenih in priimkih oškodovancev ter njihovih zastopnikov javno dostopni že v zadevnih sodbah, kar pravilno ugotavlja tudi prosilka. Kot so javno dostopne sodbe, so s tem javno dostopna tudi razna dejstva iz posameznih zadev.

(18) Ker so, kot že navedeno, določeni podatki absolutno javni na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa javnost podatkov tudi v primeru podane izjeme notranjega delovanja organa, se IP do te izjeme posebej ne opredeljuje. Pripominja pa, da pri zadevnih dokumentih ni podan že prvi pogoj te izjeme. Ne glede na to, da so zadevni dokumenti v prvi vrsti pripravljeni kot formalna podlaga službi organa za izvedbo izplačil odškodnin s proračunske postave organa, nedvomno ne gre »notranje razmišljanje«, namenjeno pripravi odločitev organa, kamor sicer sodijo razni dopisi, zapisniki, mnenja, navodila, smernice in drugi interni dokumenti, torej dokumenti, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Ti dokumenti so namreč samo nadaljnja podlaga za izvršitev obveznosti, ki je bila državi naložena s posamezno sodbo ESČP, pri čemer je javna že sama odločitev ESČP. Poleg tega pa ti dokumenti predstavljajo obveznost za državo, saj imajo zunanje učinke, konkretno finančne posledice za proračun, in niso omejeni le na notranje delovanje organa. IP pa pripominja še, da tudi sicer zadevne tipske odredbe na obrazcih organa, ki deluje v javnem interesu in je po ZDIJZ zavezan na celotnem področju svojega delovanja, kot take ne morejo predstavljati notranjega razmišljanja organa. Poleg tega pa je ugotoviti tudi, da so predmet zahteve dokumenti, ki se nanašajo na dokončne sodbe ESČP, zato utemeljevanje škode notranjega delovanja organa s tem, da gre za dokumente v fazi prijave zaznave kršitve z določenim domnevnim ravnanjem oziroma opustitvijo drugega, torej zaznanih znakov prekrška ali kaznivega dejanja na področjih ogrožanja življenja in varnosti, groženj zoper življenje in telo, zoper čast in dobro ime, premoženje ipd., kar bi lahko vplivalo na varnost prijaviteljev, kot tudi povzročilo takšno škodo za nadaljnji postopek, nedvomno v obravnavanem primeru ne vzdrži.

(19) Drugih izjem od prostega dostopa IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja, zatrjeval pa jih ni niti organ.

(20) Ker gre v obravnavani zadevi za absolutno javne podatke IP v postopek kot stranskih udeležencev ni pritegnil posameznih subjektov (pravnih in fizičnih oseb), na katere se nanašajo presojani podatki. Z novelo ZDIJZ-F, ki se uporablja od leta 2018 dalje, je bila v ZDIJZ umeščena določba a26.a člena, s katero je bila stranska udeležba v postopku po ZDIJZ omejena. V postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja je namreč stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

Delni dostop

Ker IP ocenjuje, da za razkritje določenih osebnih podatkov ni pravne podlage, niti niso predmet zahteve prosilke, je odločil o delnem dostopu, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilke ugodil, upoštevaje njene pritožbene navedbe. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je tako delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. 4. 2017 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES

[2] Komentar Ustave Republike Slovenije, Pravica do izvršbe kot del pravice do učinkovitega sodnega varstva, Aleš Galič 2011

https://e-kurs.si/komentar/pravica-do-izvrsbe-kot-del-pravice-do-ucinkovitega-sodnega-varstva/.

[3] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[4] http://www.odv-zb.si/imenik/imenik-odvetnikov