prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do prijav posredovanih na Policijo in Ministrstvo za pravosodje, ki se nanašajo na ene in iste osebe, sklicujoč se na izjemo po 3. točki 5.a člena (izjemo v zvezi s postopki in varovanje tajnosti vira), 3. točki prvega odstavka 6. člena (izjemo varstva osebnih podatkov) in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (izjemo v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov). V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da so prijave napisane na način, da instituta delnega dostopa ni mogoče uporabiti, saj vsebuje številne navezne okoliščine, podatke in informacije, ki se prepletajo čez celotno vsebino in na podlagi katerih bi bil prijavitelj določljiv, s tem pa bi se razkril vir prijave. IP je pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, zaradi podane izjeme po 3. odstavku 5.a člena ZDIJZ.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-346/2023/4

Datum: 12. 12. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 14. 11. 2023, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DODV-1 VSRU-103/2023-3 z dne 8. 11. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 14. 11. 2023, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije št. DODV-1 VSRU-103/2023-3 z dne 8. 11. 2023, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 10. 10. 2023 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je zahteval posredovanje prijav posredovanih na Policijo in Ministrstvo za pravosodje, »njih kar ogromno od enih in istih znanih oseb«, kot je to pred obličjem sodišča izjavil …, in sicer za obdobja od 1. 1. 2023 do 1. 10. 2023; 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022, 1. 1. 2021 do 31. 12. 2021, 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020, 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019.

Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. DODV-1 VSRU-103/2023-3 z dne 8. 11. 2023. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter pojasnil, da v zvezi s tem razpolaga s 25 dokumenti, oziroma prijavami varnostnih dogodkov posredovanih na Policijo in Ministrstvo za pravosodje, in sicer pet (5) dokumentov v obdobju od 1. 1. do 1. 10. 2023, dvanajst (12) dokumentov v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2022, trije (3) dokumenti v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2021, pet (5) dokumentov v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2019. V obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2020 ni bilo prijav groženj. Navedeni dokumenti se nahajajo v spisih Državnega odvetništva: št. DODV-2-GS-6/2018, DODV-A01-119/2014 in P- I002-1489/2018. Organ je pojasnil, da je ena temeljnih nalog organa varstvo premoženjskih in drugih interesov RS, ki se izvaja z opravljanjem strokovnih nalog preko pravnega zastopanja in pravnega svetovanja ter pojasnil svoje pristojnosti. Poslovanje organa ureja podzakonski predpis, to je Pravilnik o poslovanju državnega odvetništva, ki ga po predhodnem mnenju generalnega državnega odvetnika sprejme minister, pristojen za pravosodje (5. člen Zakona o državnem odvetništvu (Uradni list RS, št. 23/2017, v nadaljevanju ZDOdv). Pravilnik o poslovanju državnega odvetništva (Uradni list RS, št. 64/2017; v nadaljevanju Pravilnik) med drugim v VII. Poglavju, z naslovom »Zagotavljanje varnosti«, določa ukrepe za zagotavljanje varnosti državnih odvetnikov, kandidatov za državne odvetnike in drugih javnih uslužbencev. V prvem odstavku 131. člena je določeno, da se na podlagi ocene ogroženosti za zagotavljanje varnosti državnih odvetnikov, kandidatov, drugih javnih uslužbencev, strank in prostorov ter za zagotovitev nemotenega poslovanja državnega odvetništva, vzdrževanja reda, varovanja dokumentacije in drugega premoženja, izvajajo naloge varovanja z izvajalci zasebnega varovanja, v skladu z zakonom, ki ureja zasebno varovanje. O motnjah poslovanja državnega odvetništva, o varnostnih grožnjah in drugih izrednih varnostnih dogodkih, ki vplivajo na varnost državnega odvetništva, državni odvetniki, kandidati in drugi javni uslužbenci, obvestijo vodjo oddelka in generalnega sekretarja ter navedejo razloge in okoliščine. V primeru neposredne življenjske ogroženosti imajo pravico zahtevati takojšnjo zaščito s strani pristojne varnostne službe državnega odvetništva ali drugega pristojnega varnostnega organa. Generalni državni odvetnik ali generalni sekretar o ogroženosti takoj obvesti ministrstvo, če je treba pa tudi policijo. V primeru neposredne življenjske ogroženosti državnega odvetnika ali kandidata se o ogroženosti takoj obvesti generalnega direktorja policije zaradi odločitve o varovanju po določbah predpisov o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija in o tem seznani ministrstvo. Beleženje varnostnih dogodkov o motenju poslovanja državnega odvetništva, varnostnih grožnjah in drugih izrednih varnostnih dogodkih, ki vplivajo na varnost državnega odvetništva, temelji na določilu tretjega odstavka 133. člena Pravilnika. Metodologija obveščanja in poročanja o varnostnem poslovanju pravosodnega organa je bila sprejeta 29. 6. 2015, ki med drugim določa, da je v pravosodnem organu pomembno vzpostaviti varnostno upravljanje, katerega pomemben del je tudi spremljanje, evidentiranje in obravnavanje varnostnih dogodkov ter obveščanje in poročanje o varnostnih dogodkih. Organ je ugotovil, da prijave državnih odvetnikov, kandidatov in drugih javnih uslužbencev, vloženih v skladu z določilom prvega odstavka 133. člena Pravilnika, ki se nanašajo na motnje poslovanja, varnostne grožnje in druge varnostne dogodke, ki vplivajo na varnost državnega odvetništva, vsebujejo podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 5.a člena (izjemo v zvezi s postopki in varovanje tajnosti vira), 3. točki prvega odstavka 6. člena (izjemo varstva osebnih podatkov) in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (izjemo v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov), zato je zahtevo prosilca v celoti zavrnil.

Dne 14. 11. 2023 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. DODV-1 VSRU-103/2023-3 z dne 8. 11. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da kategorično prereka predmetno odločbo ter pojasnil, da je želel pridobiti kot IJZ fotokopije vseh prijav posredovanih na Policijo in MP RS od enih in istih oseb, vse v navedenih časovnih obdobjih.

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. DODV-1 VSRU-103/2023-6 z dne 21. 11. 2023, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je pritožbo vzel v obravnavo.

IP je organ dne 27. 11. 2023, z dopisom št. 090-346/2023/2, pozval za dokumentacijo in pojasnila v zadevi. Odgovor organa je IP prejel 4. 12. 2023. V njem je organ pojasnil, da vseh 25 prijav ustreza zahtevi prosilca. Navedene prijave groženj se nanašajo na »ene in iste osebe«, kar pomeni, da se osebe praviloma ponavljajo. Organ je vseh 25 prijav posredoval tudi IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v njegovo delovno področje. Sporno pa je vprašanje, ali je organ pravilno zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov s sklicevanjem na izjemo varovanja tajnosti vira po 3. odstavku 5.a člena ZDIJZ, varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in izjemo notranjega delovanja oziroma dejavnosti po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Z vpogledom v posredovano dokumentacijo IP ugotavlja, da gre pri vseh 25 dokumentih za prijavo suma kršitev oz. groženj s strani znanih oseb. V tej zvezi se je IP opredelil do tretjega odstavka 5.a člena ZDIJZ, s katerim je zakonodajalec izrecno uredil varovanje vira prijave na način, da je omogočil organom zavrnitev dostopa do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Navedeno nedvomno kaže na velik pomen varovanja prijaviteljev. Zakonodajalec je na ta način, z varovanjem prijavitelja, vzpostavil širši oz. javen nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem zakonov in organu omogočil še bolj učinkovito delovanje. Prijavitelji, torej tisti, ki bi zaznali kršitve, bi se namreč, zaradi morebitnih pritiskov, bali o tem obveščati pristojne organe, ki že po naravi stvari ne morejo imeti takšnega nadzora, kot ga imajo lahko skupaj s širšo javnostjo. Posledično bi bilo več nezakonitih stanj, kršitev, kar je zagotovo v nasprotju z interesom družbe - javnim interesom. IP ob tem poudarja, da je določba dejansko usmerjena v varovanje prijavitelja in kot taka iz prostega dostopa ne izključuje prijave na splošno, vendar pa je treba pri tem ugotoviti, ali je mogoče izvesti delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ, na način, da se ne razkrije vir prijave oz. prijavitelj. Ob navedenem IP opozarja na sodbo IU 311/2020-20 z dne 21. 9. 2022, iz katere izhaja, »da je treba pri izvedbi delnega dostopa ravnati tako, da je varovana istovetnost vira prijave», kar pomeni, da se ne prekrije zgolj osebnih podatkov prijavitelja in drugih fizičnih oseb, temveč tudi vse navezne okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na vir prijave, zaradi česar bi bila ogrožena njegova tajnost«. Z navedeno sodbo je sodišče opozorilo na pomen varovanja vira prijave, da je treba pri presoji, ali informacije razkrivajo tajnost vira prijave, skrbno pretehtati celotno vsebino prijave in prekriti vse tiste dele, iz katerih se lahko sklepa, kdo je prijavitelj. 

Po pregledu vseh 25 prijav je IP ugotovil, da so prijave napisane na način, da instituta delnega dostopa ni mogoče uporabiti, saj vsebujejo številne navezne okoliščine, podatke in informacije, ki se prepletajo čez celotno vsebino in na podlagi katerih bi bil prijavitelj določljiv, s tem pa bi se razkril vir prijave, ki predstavlja izjemo po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ. V vseh obravnavanih prijavah namreč ne gre za splošne navedbe in ugotovitve, ampak za opis konkretnih okoliščin, ki se nanašajo na točno določene dejanske situacije oziroma dogodke. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je treba pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrniti, zaradi podane izjeme po 3. odstavku 5.a člena ZDIJZ. Ker je IP ugotovil obstoj izjeme po navedeni določbi ZDIJZ, za obravnavane prijave ni presojal obstoja morebitnih drugih izjem po ZDIJZ, na katere se je prav tako skliceval organ v izpodbijani odločbi. 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka