prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval fotokopijo uradne dokumentacije, iz katere bo razvidno, ali je določena sodba ESČP pri organu uvrščena v statistično rubriko dobljenih oz./ali izgubljenih sodb RS vs. ESČP. Organ je zahtevo zavrnil, ker je ugotovil, da zadeva, na katero se nanaša predmetna sodba, pri organu še ni zaključena, zato saj še ni dokumenta »končna odredba«, iz katere bi bila vidna rešitev spora, zato z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. Prosilec je temu nasprotoval in navedeno označil kot sprenevedanje organa, saj je jasno, da je sodba ESČP že izdana in je organ z njo seznanjen. Po tem, ko se je IP na ogledu in camera prepričal o načinu vodenja statistike in stanju predmetne zadeve, je zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-324/2023/6

Datum: 4. 12. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 17. 10. 2023, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenje, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DODV-1 VSRU-100/2023-3 z dne 17. 10. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

I.              Pritožba prosilca z dne 17. 10. 2023 zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenje, št. DODV-1 VSRU-100/2023-3 z dne 17. 10. 2023, se zavrne.

II.             V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 26. 9. 2023 od organa zahteval fotokopijo uradne dokumentacije, iz katere bo razvidno, ali je predmetna sodba ESČP, v kateri je sodelovala … kot ad hoc sodnica ESČP namesto sodnika ESČP …, uvrščena v statistično rubriko dobljenih oz./ali izgubljenih sodb RS vs. ESČP.

Organ je z izpodbijano odločbo zahtevo zavrnil z ugotovitvijo, da nista izpolnjena dva od treh pogojev za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Navajal je, da se prosilčeva zahteva nanaša na dokumentacijo v spisu, ki se pri organu vodi pod številko ESČP-A054-1/2021 (zadeva ESČP Bavčar v. Slovenija). Navedeni spis še ni zaključen, saj še ni dokumenta »končna odredba«, iz katere bi bila vidna rešitev spora, zato z zahtevanimi informacijami organ ne razpolaga.  

Prosilec je v pritožbi navajal, da se organ spreneveda. Trdi, da je bila zadeva zaključena z izdajo predmetne sodbe ESČP, niso pa še zaključene posledice, ki iz nje izhajajo, vendar te niso bile predmet njegove zahteve. Splošno poznano javno dejstvo je, da organ vodi 'frizirano' statistiko dobljenih/izgubljenih sodb ESČP vs. RS, kjer javno zavajajo, kako malo tovrstnih izgubljenih sodb ima RS. Kot dokaz je pripel povezavo na članek Vrhovnega sodišča z naslovom:  »Slovenija se že leta uvršča med države z nizkim številom ugotovljenih kršitev pred ESČP«[1]. Iz tega naj bi izhajalo, da je bila predmetna »IZGUBLJENA SODBA za RS« že ob prispetju na organ knjižena v spis/področje »IZGUBLJENIH!« sodb, s čimer je dosežen iskani temelj IJZ, za katerega organ lažnivo trdi, da še ni zaključen.

Po opravi predhodnega preizkusa pritožbe, je organ z odstopnim dopisom, št. DODV-1 VSRSU-100/2023-5, IP posredoval dokumentacijo zadeve, skupaj z izpisom iz e -spisa št. ESČP 1/2021, iz katerega je razvidno, da je spis še v delu, popisom spisa št. ESČP 1/2021, z opombo, da ko bo spis zaključen, bo na popisu spisa zaveden zadnji dokument »končna odredba«, in primerom izpisa dokumenta »končna odredba« na dan 23. 10. 2023, iz katerega je razvidno, da se spis šteje kot nerešen. Pojasnil je še, da vodi statistiko o rešenih zadevah/spisih in ne po posameznih dokumentih v teh zadevah/spisih, zato prosilcu ni bilo mogoče posredovati zahtevanega statističnega podatka.

IP je 1. 12. 2023, z namenom razjasnitve dejanskega stanja, pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP in o opravljenem dejanju sestavil zapisnik, št. 090-324/2023/5. Zapisnika IP ni posredoval v izjasnitev prosilcu, saj je ocenil, da navedbe prosilca glede ugotovitev IP na ogledu in camera ne bi mogle v ničemer prispevati k drugačni določitvi IP. Odločitev v predmetni zadevi temelji na dejanskem stanju glede načina vodenja zadev in o podatku, v katerem stanju je predmetna zadeva, o čemer se je IP prepričal na ogledu in camera. Zato morebitne nasprotne navedbe prosilca, ne bi prispevale k drugačni odločitvi v predmetni odločbi.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev prvostopenjskega organa v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. Odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavani zadevi je sporno, ali organ razpolaga z zahtevano informacijo – uradno dokumentacijo, iz katere bo razvidno, ali je predmetna sodba ESČP uvrščena v statistično rubriko dobljenih oz./ali izgubljenih sodb RS v. ESČP.

Organ je navajal, da s tem podatkom ne razpolaga in se pri tem skliceval na to, da spis, v katerem se nahaja predmetna sodba, še ni zaključen, kar je izkazoval z izpisom iz e -spisa št. ESČP 1/2021, popisom spisa št. ESČP 1/2021, in primerom izpisa dokumenta »končna odredba« na dan 23. 10. 2023. Prosilec je temu nasprotoval in trdil, da je sodba ESČP že izdana, zato jo je organ nedvomno uvrstil v evidenco dobljenih oz./ali izgubljenih sodb RS v. ESČP, neodvisno od tega, ali je zadeva, v kateri je organ vodil postopke v zvezi z njo, zaključena ali ne.

V okviru materialnopravne presoje po uradni dolžnosti, IP najprej ugotavlja, da je prosilec postavil zahtevo na način, da je želel podatek v zvezi s sodbo ESČP, pri  kateri je sodelovala ad hoc sodnica ESČP, ki jo je poimensko imenoval v zahtevi. Ker je podatek o sodnikih, ki so sodili v posamezni zadevi pred ESČP, javni podatek, predmetne zahteve ni bilo mogoče zavrniti iz razloga varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Organ je prepoznal, da se predmetna zahteva nanaša na podatek oziroma dokumentacijo v spisu št. ESČP-A05-1/2021, in navaja da gre za zadevo Bavčar v. Slovenija, čemur prosilec ni nasprotoval.

Pojem informacije javnega značaj izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Ta določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1.    informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2.    organ mora z njo razpolagati, in

3.    nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ torej izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

V obravnavani zadevi ni sporno, da zahtevana informacija spada v delovno področje organa, sporno pa je, ali organ z njo razpolaga v materializirani  obliki.  Kot je pojasnil organ v izpodbijani odločbi, se prosilčeva zahteva nanaša na dokumentacijo v spisu, ki se pri organu vodi pod številko ESČP-A054-1/2021. Tekom prvostopenjskega postopka je organ s popisom spisa št. ESČP 1/2021, izpisom iz e -spisa št. ESČP 1/2021 in primerom izpisa dokumenta »končna odredba« na dan 23. 10. 2023, izkazoval, da predmetni spis še ni zaključen in je še v delu, saj v njem kot zadnji dokument ni zaveden dokument »končna odredba«, iz česar je razvidno, da je spis še v delu. Posledično je organ zaključil, da z zahtevano informacijo ne razpolaga. Pojasnil je še, da vodi statistiko o rešenih zadevah/spisih in ne po posameznih dokumentih v teh zadevah/spisih, zato prosilcu ni bilo mogoče posredovati zahtevanega statističnega podatka.

Ker je prosilec v pritožbi temu nasprotoval in te utemeljitve označil kot sprenevedanje, se je IP na ogledu in camera prepričal o načinu vodenja statistike »dobljenih/izgubljenih sodb« oziroma sodb, kjer je/ni bila ugotovljena kršitev pravic iz konvencije na način, kot ima organ te podatke predstavljene v Letnih poročilih, natančneje kako se ti podatki v statistiko vnašajo in kdaj, ali se to pripravlja ročno (npr. enkrat letno, ko se pripravlja letno poročilo) ali avtomatično in na podlagi kakšnih izpisov.

Na ogledu in camera je IP organ soočil z ugotovitvijo, da so v letnih poročilih (za leto  2021 in 2022) navedene zaključene zadeve pred ESČP, na način, koliko in kako so bile zaključene, npr. ugotovljena je bila kršitev pravic iz konvencije. Organ je pojasnil, da pripravlja to statistiko enkrat letno za potrebe letnega poročila, in sicer pripravi statistiko novo prejetih, odprtih in zaključenih zadev na zadnji dan preteklega leta v skladu s Pravilnikom o obliki letnega poročila državnega odvetništva[2]. Te podatke zbere na način, da jih potegne iz statistične baze. Dalje je organ pojasnil, da se zadeva tretira kot zaključena šele, ko je na njej končna odredba, v skladu s 76. členom Pravilnika o poslovanju državnega odvetništva[3], ne pa že prej, ko organ sodbo ESČP prejme oziroma je seznanjen z odločitvijo ESČP. Navajal je, da se zadeve sicer sproti zaključujejo. Nosilec spisa, ki rešuje zadevo, takrat ko je zadeva zaključena, v končno odredbo vpiše, na kakšen način je bila zadeva zaključena (npr. ugotovljena je bila kršitev pravic iz konvencije). IP se je z vpogledom v vpisnik ESČP prepričal, da dokler zadeva ni zaključena s končno odredbo, se na njej ne more definirati načina rešitve. Dalje je IP z vpogledom v informacijski sistem vpisnika ESČP ugotovil, da predmetna zadeva, v zvezi s katero je postavljena prosilčeva zahteva, na dan, ko je bil opravljen ogled in camera, še ni zaključena, zato na spisu ni označene rešitve. Z vpogledom v Letni poročili organa za leto 2021 in 2022 je IP ugotovil, da je bila zadeva Bavčar v. Slovenija v letnem poročilu za letu 2021 vodena kot nova zadeva pod št. 17053/202, v letnem poročilu za leto 2022 pa kot odprta zadeva. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da bo letno poročilo za leto 2023 pripravljeno konec februarja 2024.

Upoštevaje vse navedene ugotovitve na ogledu in camera, IP ni našel razlogov, da ne bi sledil organu, da predmetna informacija na način, kot jo je zahteval prosilec, torej seznam, iz katerega bo razvidno, ali je predmetna sodba ESČP uvrščena na seznam »dobljenih ali izgubljenih« sodb, pri organu v času odločanja na prvi stopnji in tudi sedaj v pritožbenem postopku, ne obstaja oz. organ z njo ne razpolaga. IP se je na ogledu in camera prepričal, da predmetna zadeva oziroma spis, na katerega se nanaša zahtevana informacija, pri organu še ni zaključen, saj na njem še ni končne odredbe skladno z drugim odstavkom 76. člena ESČP. Ta določa, da zaključitev spisa odredi nosilec spisa z izpolnitvijo končne odredbe. Vodja oddelka s podpisom in datumom na končni odredbi potrdi, da je končno odredbo pregledal in da je ta pravilno izpolnjena. Ker torej predmetni spis še ni zaključen, na njem ni rešitve, zato ni mogoče zaključiti, da bi organ razpolagal z informacijo, na katerem seznamu se nahaja predmetna sodba ESČP. Podatek o tem, ali predmetna zadeva šteje za odprto ali zaključeno, in na kakšen način,  se bo nahajal v letnem poročilu za leto 2023, glede na stanje zadeve na zadnji dan leta 2023.

Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da je odločitev organa pravilna in zakonita, saj organ z zahtevano informacijo ne razpolaga. Ob tem IP poudarja, da so zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta po merilih in željah prosilca ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Prav tako pritožbeni postopek po ZDIJZ ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga oziroma od njega zahtevati, da ustvari nov dokument, niti ni dolžan presojati ali bi takšna informacij pri organu morala obstajati.

IP je, na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da so pritožbene navedbe neutemeljene, zato je pritožbo v celoti zavrnil (prvi odstavek 248. člena ZUP).

Skladno s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz II. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah^[4] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1]https://www.sodisce.si/sodni_postopki/objave/2023071814293191/slovenija-se-ze-leta-uvrsca-med-drzave-z-nizkim-stevilom-ugotovljenih-krsitev-pred-escp/

[2] Uradni list RS, št. 64/17.

[3] Uradni list RS, št. 64/17.

[4] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO.