prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumentacije, ki naj bi nastala v zvezi z uporabo določenega kmetijskega zemljišča. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je odločitev organa pravilna, zato je pritožbo prosilca zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.  
 

ODLOČBA:

Številka: 090-236/2023/2

Datum: 4. 9. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 25. 7. 2023, zoper odločbo Državnega odvetništva, Šubičeva 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DODV-1 VSRU-16/2022-3 z dne 13. 7. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 25. 7. 2023, zoper odločbo Državnega odvetništva, št. DODV-1 VSRU-16/2022-3 z dne 13. 7. 2023, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 18. 1. 2022, na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je navedel, »v priponi posredujem ne predloženo in nepotrjeno pogodbo o spremembi pogodbe z dne  17. 5. 1984 o uporabi kmetijskega zemljišča nezakonito procesirano v nasprotju z odlokom o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč (naročilo … 5. 7. 1981) in prepovedi gradnje, Odlokom o začasni prepovedi graditve na območju vodovoda Tacen-Šmartno- Gameljne (Ur.l.SRS 2/XXX 24.1.1973, Ur.l.SRS 4/XXXII,18.2.1975), posledično nezakonito procesirano in uporabljeno listino kot pravo na geodetski upravi (nezakonita odločba 2.10.1981), na Zemljiški knjigi, na Ministrstvu za infrastrukturo (nezakonito soglasje Direkcije za ceste št. 205/DE/79, namerne opustitve nadzorstva in zlonamerno ravnanje IRSI …), na Ministrstvu za okolje (neustaven Odlok) in prostor s protipravnim namenom pridobitve lastništva, spremembe namembnosti zaščitenega kmetijskega zemljišča, nadalje kraje …, 400 m2 javnega zemljišča, namenjenega za izvoz na državno cesto, izvedene  nezakonite parcelacije  po predlogih …, zanj in  njegovo družino s sorodniki ter štiri  znance z vednostjo in opustitvijo dolžnih ravnaj  PP- Šiška (št. 224-130/2018/3: …)«. Prosilec prosi, da mu organ kot vlagatelju, oškodovancu in priči ter na podlagi  ZDIJZ posreduje vso nastalo dokumentacijo.

Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. DODV-1 VSRU-16/2022-3 z dne 13. 7. 2023, ker z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, pojasnil svoje pristojnosti ter navedel, da iz zahteve prosilca ni mogoče razbrati, na kateri sodni postopek naj bi se zahteva nanašala, niti ni mogoče iz vsebine razumeti, da gre za zahtevo po ZDIJZ. Ne glede na navedeno je organ preveril v informacijskem sistemu »Vpisniki« podatke o morebitnem obstoju odprtih zadev, v katerih bi kot »nasprotna stranka« nastopal prosilec  ter, ali se v katerem od spisov nahaja dokument PP (policijske postaje) Šiška (št. 224-130/2018/3: …), ki ga prosilec izrecno navaja v zahtevi. Na osnovi izdelanega pregleda spisov z dne 7. 7. 2023 (datum izdelave pregleda), je organ ugotovil, da je prosilec v 9. zadevah/spisih nastopal kot »nasprotna stranka«. Vseh 9 spisov je bilo odprtih v letu 2004-2017, vendar so vsi spisi že zaključeni, zadnji 24. 2. 2017. Organ je ugotovil, da se v nobenem o zgoraj navedenih ali kateremkoli drugem spisu ne nahaja dokument PP (policijske postaje) Šiška (št. 224-130/2018/3). Ravno tako organ ob izdaji dokumenta PP Šiška, ob vložitvi zahteve dne 18. 1. 2022 in vse do 7. 7. 2023 ni vodil oz. ne vodi nobenega postopka in s tem spisa, v katerem bi nastopal prosilec, prav tako organ ni sprejel nobenih ukrepov in ne razpolaga z dokumenti, na katere se  zahteva prosilca nanaša, zato je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V zvezi z navedenim je organ, dne 1. 8. 2023, IP posredoval tudi zaslonske slike.

Dne 25. 7. 2023 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. DODV-1 VSRU-16/2022-3 z dne 13. 7. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da organ ni pojasnil, zakaj molči in ne ukrepa glede na kupno-prodajni pogodbi kmetijskega zemljišča Pogodbi št. 3-2645/79-PJ: pogodbeni stranki .. in Komunalna skupnost občine Lj.-Šiška in Pogodbo št. 3-2645/79-PJ: pogodbeni stranki .. in Komunalna skupnost občine Lj.-Šiška ter Javnega pravobranilstva št. M-400/79-2-R in št. M-399/79-2-R. Organ tudi ni pojasnil, zakaj molči in kako je ravnal in ukrepal zaradi ne obravnave in nepotrjene spremembe že navedenih prvotnih dveh kupno-prodajnih pogodb št. 3-2645/79-PJ s pogodbo o spremembi pogodbe št. VI 465/84-DI-PJ z dne 17. 5. 1984 o uporabi zaščitenega kmetijskega zemljišča s prepovedjo parcelacije in gradnje, zaradi uporabe ne overovljene listine št. 81-493 geodetski upravi, avtorja  … 5. 7. 1981 in ne overovljene spremembe pogodbe o pogodbi 17. 5. 1984 uporabljenih kot pravih dano kmetijsko zemljišče v samovoljno krajo in parcelacijo oz. uporabo …, njegovim sorodnikom in fizičnim osebam na podlagi samovoljnih listin …, katere je organ že prejel 22.1.2022.

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. DODV-1 VSRU- 16/2022-6 z dne 1. 8. 2023, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu št. DODV-1 VSRU- 16/2022-6 z dne 1. 8. 2023 je organ navedel, da je upoštevaje pritožbene navedbe prosilca še enkrat vpogledal v informacijski sistem »Vpisniki« in izdelal preglede, vendar tudi tokrat sistem ni našel ustreznih zadetkov in spisov, v katerih bi organ vodil kakršnekoli postopke v povezavi z navedbami prosilca. Organ je še navedel, da vodi elektronske vpisnike od leta 1993 dalje, v primeru prosilca pa gre za starejše zadeva (od leta 1979 dalje). Po vsej verjetnosti so se tovrstne zadeve vodile na Občinskem javnem pravobranilstvu, katerega arhiv je prevzela Mestna občina Ljubljana (Kresija).

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi dodatnih pojasnil organa z dne 1. 8. 2023, IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi dokumenti ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne in podprte z dokazili zaslonskimi slikami, iz katerih izhaja, da organ ne razpolaga z dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca z dne 18. 1. 2022, zato jih prosilcu ne more posredovati. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

Glede na navedbe organa, da so se po vsej verjetnosti tovrstne zadeve vodile na Občinskem javnem pravobranilstvu, katerega arhiv je prevzela Mestna občina Ljubljana, lahko prosilec obravnavano zahtevo vloži tudi na Mestno občino Ljubljana.

Ob tem IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka