prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

ODLOČBA:

Številka: 090-289/2022/2

Datum: 13. 12. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 16. 9. 2022, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. DODV-1 VSRU-55/2022-9 z dne 31. 8. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 16. 9. 2022 zoper odločbo Državnega odvetništva RS št. DODV-1 VSRU-55/2022-9 z dne 31. 8. 2022 se delno ugodi in se 1. tč. izreka odločbe delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati:

1.1.  pisno opozorilo Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko št. 1001-141/2014/101 z dne 14. 5. 2021, pri čemer je dolžan prekriti:

- ime, priimek in naslov v uvodu (pod datumom dokumenta), na str. 1,

- naziv, ime, priimek in naslov v prvi vrstici drugega odstavka (str. 1),

- naziv, ime in priimek v prvi vrstici tretjega odstavka (str. 1),

- celotno besedilo zadnje vrstice na str. 1, ki sledi besedi »njeni«,

- prvi dve besedi na str. 2,

- ime in priimek v 10. vrstici četrtega odstavka (str. 2),

- zadnja beseda v predzadnji vrstici (str. 3),

- prve štiri besede v zadnji vrstici (str. 3),

- zadnje štiri besede v 10. vrstici drugega odstavka (str. 4),

- prva beseda v 11. vrstici drugega odstavka (str. 4),

- naziv, ime in priimek v predzadnji vrstici pod vrstico »Vročiti« (str. 6);

1.2. predlog besedila tožbe, pri čemer mora organ prekriti:

- ime in priimek v peti vrstici prvega odstavka (tč. I, str. 2),

- ime in priimek v drugi vrstici zadnjega odstavka (tč. II, str. 2),

- naziv, ime in priimek v prvi vrstici prvega odstavka (str. 3)

- zadnja beseda v 11. vrstici prvega odstavka (str. 3),

- celotna 12. vrstica prvega odstavka (str. 3),

- prva beseda v 13. vrstici prvega odstavka (str. 3),

- zadnja beseda v 10. vrstici drugega odstavka (str. 5),

- prve štiri besede v 11. vrstici drugega odstavka (str. 5),

- tretjo, četrto in peto besedo v tretji vrstici drugega odstavka (str. 18),

- ime in priimek v drugi alineji pod vrstico »Dokaz:« (str. 20),

- ime in priimek v 8. vrstici zadnjega odstavka (tč. III, str. 20),

- 8-11. besedo v 26. vrstici (str. 21),

1.3. tožbo zoper Zagovornika načela enakosti z dne 4. 3. 2022, pri čemer je dolžan prekriti:

- ime in priimek v tretji vrstici prvega odstavka I. tč. (str. 2),

- ime in priimek v drugi vrstici zadnjega odstavka (tč. II, str. 2),

- naziv, ime in priimek v prvi vrstici prvega odstavka (str. 3),

- zadnjih 5 besed v 10. vrstici prvega odstavka (str. 3),

- prvih 5 besed v 11. vrstici prvega odstavka (str. 3),

- 2.-6. beseda v drugi vrstici na str. 5,

- zadnja beseda v predzadnji vrstici na str. 14,

- prvi dve besedi v zadnji vrstici na str. 14,

- ime in priimek v drugi alineji pod vrstico »Dokaz:« (str. 16),

- ime in priimek v 7. vrstici (str. 17),

- prve štiri besede v 34. vrstici (str. 17);

1.4. odgovor na tožbo tožene stranke z dne 14. 4. 2022, pri čemer je dolžan prekriti:

- ime in priimek v tretji vrstici prvega odstavka pod tč. II (str. 2),

- 3.-9. besedo v peti vrstici prvega odstavka pod točko III/1 (str. 3),

- zadnja beseda v 4. vrstici drugega odstavka pod točko III/1 (str. 3),

- prva beseda v 5. vrstici drugega odstavka pod točko III/1 (str. 3),

- četrta in peta beseda v 8. vrstici četrtega odstavka (str. 9);

1.5.  odgovor na tožbo stranke z interesom z dne 1. 4. 2022, pri čemer je dolžan prekriti:

- ime, priimek in naslov v vrstici »Stranka z interesom« (str. 1),

- 5.-9. beseda v 8. vrstici tretjega odstavka pod tč. 1 (str. 2),

- prva beseda v 9. vrstici tretjega odstavka pod tč. 1 (str. 2),

- ime in priimek v 9. vrstici tretjega odstavka pod tč. 1 (str. 2),

- ime in priimek v podpisu na dnu dokumenta (str. 5).

2.     V delu, v katerem je organ dolžan skladno s 1. tč. izreka te odločbe na dokumentih prekriti varovane osebne podatke, se pritožba zavrne.

3.     Zahteva prosilca za povračilo stroškov se zavrne.

4.     Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 6. 5. 2022 od organa zahteval dostop do pisne komunikacije med državnim organom (SVRK in/ali vlado) in Državnim odvetništvom, v zvezi s tožbo zoper Zagovornika načela enakosti, ki jo je organ vložil v imenu Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pri Upravnem sodišču (št. U-A26-2055/2022). Želel je prejeti tudi (če obstaja) pisno stališče organa o tem primeru, ki je bilo skomunicirano z vlado pred vložitvijo tožbe.

Organ je dne 2. 6. 2022 izdal odločbo št. DODV-1 VSRU-55/2022-2, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. IP je z odločbo št. 090-196/2022/2 z dne 22. 7. 2022 odločbo organa delno odpravil in v delu, ki se nanaša na priloge dokumentov pod zaporednimi št. 1, 4 in 8 iz zadeve organa št. U-2055/2022, vrnil zadevo organu v ponovno odločanje.

Organ je dne 31. 8. 2022 izdal odločbo št. DODV-1 VSRU-55/2022-9 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca za dostop do prilog, navedenih v dokumentih št. 1, 4 in 8, iz zadeve organa št. U-2055/2022, zavrnil. Organ je v postopku ugotovil, da je predmet presoje sedem samostojnih dokumentov, in sicer:

- dopisu Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko št. 0600-5/2020/32 z dne 4. 3. 2022 so priloženi naslednji dokumenti:

(1) intervju z dne 26. 4. 2021, objavljen v …

(2) odločba Zagovornika načela enakosti št. …;

(3) pisno opozorilo Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko št. 1001-141/2014/101 z dne 14. 5. 2021,

(4) predlog besedila tožbe;

- e-mail sporočilu o vloženi tožbi z dne 8. 3. 2022 je priložen naslednji dokument:

(5) tožba zoper Zagovornika načela enakosti z dne 4. 3. 2022;

- posredovanju listin z dne 25. 4. 2022 sta priložena naslednja dokumenta:

(6) odgovor na tožbo tožene stranke z dne 14.4. 2022;

(7) odgovor na tožbo stranke z interesom z dne 1. 4. 2022.

Organ je ugotovil, da gre za informacije javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, vendar gre za informacije, ki so varovane z izjemo varstva osebnih podatkov (3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) in izjemo notranjega delovanja organov (11. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Organ je ugotovil, da vseh sedem zahtevanih dokumentov vsebuje osebne podatke, ki so varovani in predstavljajo izjemo od prostega dostopa. Organ je ugotovil tudi, da je ena njegovih temeljnih nalog varstvo premoženjskih in drugih interesov Republike Slovenije, ki se izvaja z opravljanjem strokovnih nalog preko pravnega zastopanja in pravnega svetovanja. V skladu z določbo prvega odstavka 12. člena Zakon o državnem odvetništvu (Uradni list RS, št. 23/2017, v nadaljevanju ZDOdv) organ zastopa državo in državne organe pred sodišči v Republiki Sloveniji. Organ v okviru zastopanja upošteva interese stranke, ki jo zastopa, v skladu z načelom medsebojnega zaupanja. Organ je ugotovil, da dokumenta pod zgoraj navedeno zaporedno številko (4) in (5), vsebujeta način in postopke dogovarjanja z zastopanim državnim organom, način notranjega razmišljanja organa oz. oblikovanje notranje politike organa in metode dela organa na področju zastopanja stranke v konkretnem primeru. Glede izpolnjevanja drugega pogoja je organ izvedel škodni test in ugotovil, da zaradi medsebojne vsebinske povezave dogovarjanja med organom in zastopanim subjektom, ki je hkrati nujni predpogoj za začetek vsakega sodnega postopka, tudi upravnega spora, bi razkritje zahtevanih dokumentov lahko povzročilo škodo za nadaljnje sodne postopke in resno ogrozilo proces odločanja organa, kar pretehta nad pravico javnosti, da se seznani z zahtevano informacijo javnega značaja. Organ je še ugotovil, da delni dostop do dokumentacije ni mogoč, saj gre za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov in podatkov oziroma dokumentov sestavljenih v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo zastopanega subjekta in organa, da delnega dostopa ni mogoče izvesti na način, da se izločijo varovani podatki, saj bi bilo mogoče izločene podatke razbrati iz drugih informacij, vsebovanih v dokumentu. Prav tako bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa (tj. če bi prekrili vse podatke, ki so po svoji vsebini varovani) popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost, saj ne bi imeli več svoje vsebine, in bi bili zato brez posebne vrednosti za prosilca oz. javnost.

Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 16. 9. 2022 vložil pritožbo. V pritožbi je navedel, da se pritožuje zoper izpodbijano odločbo v delu, ki se nanaša na zgoraj naštete priloge dokumentov od (3) do (7), ne pa tudi zoper prilogi pod št. (1) in (2), tj. intervju v Tedniku z dne 26. 4. 2021 in odločbo Zagovornika načela enakosti z dne 31. 1. 2022, saj gre za dokumenta, ki sta na spletu javno dostopna.

Glede zatrjevanih izjem je prosilec v pritožbi navedel, da so osebni podatki, ki jih organ z delnim dostopom ni mogel anonimizirati, verjetno osebno ime javne uslužbenke, morda še naslov ali rojstni podatki. Prosilec opozarja, da je takšna obrazložitev vsebinsko povsem pavšalna in neobrazložena, hkrati pa je tudi neutemeljena. Prosilec je opozoril, da ni res, da naj bi bili osebni podatki javne uslužbenke podatki, ki niso povezani z opravljanjem nalog javne uslužbenke, in da naj bi javna uslužbenka nastopala v dokumentih v zasebnopravni sferi. Dokumentacija se nanaša na pisno opozorilo delodajalca delavki pred odpovedjo po določbi 85. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), kar pomeni, da gre za podatek povezan z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, zaradi česar je podana izjema po določbi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kar pomeni, da bi organ prosilcu moral zagotoviti dostop do teh informacij. Neutemeljene so tudi navedbe organa, da ni smiseln delni dostop po določbi 7. člena ZDIJZ, kar je razvidno že iz odločbe Zagovornika načela enakosti z dne 31. 1. 2022 (gre za dokument, ki je sicer naveden v drugi alineji 1. točke zadeve organa št. U-2055/2022), ki ni imel težave z anonimizacijo in ima ta anonimiziran dokument objavljen na svoji spletni strani. Enako velja tudi za vse ostale zahtevane dokumente - organ bi moral osebne podatke anonimizirati, saj ne gre niti za tako veliko količino teh podatkov, kot to želi prikazati organ. Zato so tudi neutemeljene navedbe iz izpodbijane odločbe, da bi uporaba instituta delnega odstopa popolnoma izgubila svojo vrednost in smiselnost, ker naj dokumenti ne bi imeli več svoje vsebine in bi bili brez posebne vrednosti. Organ bi torej lahko zakril le dele dokumentov, iz katerih izhajajo osebni podatki javne uslužbenke. To bi bilo skladno tudi z 2. členom ZDIJZ, ki določa namen zakona, ki je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.

V zvezi z zatrjevano izjemo notranjega delovanja je prosilec v pritožbi navedel, da je tudi ta odločitev organa povsem pavšalna, vsebinsko prazna in neobrazložena. Organ v ničemer ni pojasnil, zakaj naj bi razkritje predloga tožbe in tožbe pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma zakaj naj bi bilo delo organa po kvaliteti bistveno slabše. Prosilec je opozoril, da je pridobil informacije, da je SVRK že junija 2022 umaknil tožbo zoper odločbo Zagovornika načela enakosti. Ker je bil podan umik tožbe, je sodni postopek že končan, zato ne more nastati nobena škoda za nadaljnje sodne postopke. Prosilec je poudaril, da tudi, če pustimo ob strani dejstvo, da je sodni postopek že končan, predlog besedila tožbe in samo besedilo tožbe, ki je sicer pravno sredstvo, ne moreta vsebovati takšnih informacij, da bi razkritje »lahko povzročilo škodo za nadaljnje sodne postopke«. Predlog tožbe in sama tožba ne predstavljata dokumenta, iz katerega bi bila npr. razvidna stališča in pogajalske taktike, ki naj bi ostale skrite pred nasprotno stranjo. V obravnavani zadevi niso podani pogoji za uporabo 11. točke 6. člena ZDIJZ. Da je povsem zgrešen argument organa, da naj bi tožba predstavljala dokument, ki je varovan z notranjim razmišljanjem organa, je razvidno tudi iz tega, da bi bila vsebina tožbe povzeta tudi v sodni odločbi Upravnega sodišča RS, ki bi vsebinsko odločal o tožbi in bi bila zato tudi javno objavljena na spletni strani sodne prakse, ko bi prišlo do sodne odločitve. Sodne odločbe instančnih sodišč (tožba v upravnem sporu je redno pravno sredstvo) so namreč v anonimizirani obliki javno objavljene na spletni strani sodne prakse. Tožba vsekakor ne predstavlja interne dokumentacije med tožečo stranko in njenim zastopnikom, kot to želi prikazati organ. Prav tako je Informacijski pooblaščenec že poudaril (odločba 090-144/2019), da mora organ dokazati nastanek motenj pri delovanju organa na način, da zadosti dokaznemu standardu "onkraj dvoma", v obravnavani zadevi pa je organ zgolj pavšalno navedel, da bi razkritje lahko povzročilo škodo za nadaljnje sodne postopke in ogrozilo proces odločanja Državnega odvetništva. Ta pavšalna navedba je neutemeljena najprej zato, ker ni več v teku sodni postopek, ker niti ne gre za dokumente, ki bi predstavljali notranje razmišljanje organa, ker bi bila vsebina tožbe povzeta v sodni odločbi, ki bi bila javno objavljena in tudi zato, ker je Državno odvetništvo zastopnik državnih organov, torej pooblaščenec, kar pomeni, da vsebinsko odloča pooblastitelj - državni organ, v obravnavani zadevi je to SVRK, ne pa Državno odvetništvo, zato posredovanje predloga tožbe in tožbe ne more resno ogroziti procesa odločanja Državnega odvetništva, kot to navaja organ.

Prosilec še izpostavlja, da organ ni opravil testa javnega interesa. Že iz prvega odstavka 2. člena ZDIJZ, ki določa, da je namen tega zakona zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, jasno izhaja, da je smisel pravice dostopa do informacij javnega značaja razkrivanje informacij o vseh vidikih delovanja organov v javnem sektorju. V tem smislu je treba izhajati tudi pri presoji, ali obstoji prevladujoč javni interes za dostop do informacij javnega značaja. Javni interes se torej kaže predvsem kot zahteva po preglednosti in odprtosti delovanja javnega sektorja in s tem zmanjšanje možnosti neodgovornega sprejemanja političnih in strokovnih odločitev, saj preglednost pripomore k bolj premišljenim odločitvam in s tem k dvigu kakovosti dela. V obravnavani zadevi je javna uslužbenka dobila opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja, Zagovornik načela enakosti pa je opozoril, da je državni organ, ki je delodajalec javne uslužbenke, s tem ko je izdal opozorilo pred odpovedjo, kršil prepoved diskriminacije iz 4. člena ZVarD na način viktimizacije po 11. členu ZVarD, ko je kot njen delodajalec javni uslužbenki zaradi njenih izjav v intervjuju za tuji medij, s katerimi je opozorila na diskriminacijo etnične skupine v Sloveniji, dne 14. 5. 2021 izdal pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Javna uslužbenka je bila s tem, ko je prejela opozorilo pred odpovedjo, sama diskriminirana zaradi narodnosti oziroma etičnega porekla. Izvajanje diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin je nedopustno, zato je to tema, o kateri je treba v odprti družbi govoriti, javnost pa ima pravico, da je seznanjena s tem, da se izvaja diskriminacija v državni upravi. Tudi opozorilo na diskriminacijo etične skupine v Sloveniji, kar je javna uslužbenka opozorila v izjavi za tuj medij in kaznovanje osebe, ki opozarja na pravice manjšin, torej povračilni ukrepi države, sta torej temi, ki sta v javnem interesu in za kateri ima javnost pravico, da je obveščena. Delodajalci imajo celo dolžnost, da ščitijo pred izvajanjem diskriminacije (6. člen ZDR-1). Vse to so argumenti, ki potrjujejo, da je javni interes glede razkritja vseh zahtevanih dokumentov in podatkov močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije.

Prosilec je predlagal, da IP njegovi pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo organa z dne 31. 8. 2022 odpravi in

odloči, da je organ dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih prilog dokumentov št. 1, 4 in 8 (razen izrecno izključenih dveh prilog) iz zadeve organa št. U-2055/2022. Prosilec je v pritožbenem postopku tudi priglasil stroške postopka.

Organ je na podlagi 245. člena ZDIJZ pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP, z dopisom z dne 3. 10. 2022, in sicer kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

IP ugotavlja, da je predmet tega pritožbenega postopka dostop do naslednjih dokumentov:

(1) pisno opozorilo Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko št. 1001-141/2014/101 z dne 14. 5. 2021;

(2) predlog besedila tožbe;

(3) tožba zoper Zagovornika načela enakosti z dne 4. 3. 2022;

(4) odgovor na tožbo tožene stranke z dne 14. 4. 2022 in

(5) odgovor na tožbo stranke z interesom z dne 1. 4. 2022.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu, prav tako ni sporno, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga. Sporno je vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije oz. ali so glede dokumentov podane zatrjevane izjeme.

IP je najprej presojal, ali je podana izjema notranjega delovanja, na katero se je v odločbi skliceval organ, v povezavi z dostopom do predloga besedila tožbe in tožbe zoper Zagovornika načela enakosti z dne 4. 3. 2022.

Izjema notranjega delovanja organa je izjema, ki jo opredeljuje 11. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedena določba določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:

- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa in

- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa).

Z obravnavano izjemo, ki jo pozna tudi večina primerjalno pravnih ureditev, se varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika, oziroma proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Gre za situacije, ko razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Namen te izjeme je namreč v preprečevanju škode, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj bi namreč v primeru, da bi tovrstni dokumenti postali javni, to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.

IP ugotavlja, da predlog tožbe in sama tožba, ne predstavljata dokumentov, ki bi bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa, temveč gre za dokument, ki je primarno namenjen in sestavljen kot vloga za sodni postopek in kot tak predstavlja dokument, ki bo posredovan sodišču, s katerim se bodo seznanile stranke postopka in, kot pravilno navaja prosilec, gre za vsebino, ki je kasneje praviloma povzeta v sodni odločbi. Vsebina predloga tožbe in same tožbe se ne nanaša na teme, ki pomenijo notranje delovanje organa, temveč vsebuje tožbene navedbe, s katerim organ zastopa stranko pred sodiščem. Tožba ali njen predlog ne predstavlja dokumenta, ki bi vsebinsko obravnaval način dela organa ali njegov proces razmišljanja. Dokumenta ne predstavljata notranje komunikacije med organom in zastopanim subjektom, ne vsebujeta informacij glede dogovorov z zastopanim državnim subjektom glede zastopanja stranke v konkretnem primeru, dokumenta tudi ne vsebujeta stališč glede načina zastopanja stranke, niti ne gre za taktike in strategije za konkretni sodni postopek, ne vsebujeta razmišljanja organa ali drugih informacij, ki bi jih lahko šteli za notranje informacije. Dokumenta vsebujeta tožbene navedbe, opis dejanskega stanja in povzemata relevantno pravno podlago za vložitev konkretne tožbe. Pri izjemi notranjega delovanja organa se (ob pogoju nastanka škode) varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju notranje politike oz. razmišljanja organa, mnenja, stališča, navodila, odredbe, opomniki, poročila ali podobni interni dokumenti, namenjeni uslužbencem organa, torej takšni, ki so izdelani zaradi nekih notranjih potreb organa oziroma oblikovanja stališč v zvezi z delom organa. Obravnavani dokument pa je očitno namenjen zunanjemu in ne internemu krogu oseb, s čimer ni podan prvi pogoj za obstoj izjeme notranjega delovanja organa.

Prav tako v konkretnem primeru tudi ni podan drugi pogoj za obstoj navedene izjeme, saj ni izkazana škoda, ki bi nastala za notranje delovanje oz. dejavnost organa, ob razkritju predmetnega dokumenta. Iz javno dostopnih informacij namreč izhaja, da je organ umaknil tožbo, s katero je izpodbijal odločbo Zagovornika načela enakosti, kar pomeni, da se je postopek pred sodiščem ustavil, zaradi česar organu v zvezi s konkretnim sodnim postopkom ne more več nastati škoda za njegovo delovanje.

Razkritje navedenih dokumentov ne more škodovati postopku, ki ga vodi organ niti ne more škodovati notranjemu delovanju organa, zato je na podlagi navedenega IP zaključil, da izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru ni podana.

IP je v nadaljevanju presojal, ali je v zahtevanih dokumentih podana izjema po 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov), pri čemer je organ navedeno izjemo zatrjeval glede vseh dokumentov, ki so predmet tega pritožbenega postopka.

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Glede izjeme varstva osebnih podatkov IP pojasnjuje, da se je s 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov). Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev oz. podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko osebni podatki  ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

IP ugotavlja, da se osebni podatki v predmetnih dokumentih nanašajo na posameznico, ki je pričela postopek pred Zagovornikom načela enakosti, na podlagi katerega je bila izdana odločba Zagovornika, s katero je ta odločil, da je bila v postopku pred Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko kršena prepoved diskiminacije na način viktimizacije. IP ugotavlja, da posameznica v postopku pred Zagovornim načela enakosti ni nastopala v okviru izvrševanja svojega delovnega razmerja javnega uslužbenca, temveč v zasebnopravni sferi. Tudi iz javno objavljene odločbe Zagovornika načela enakosti je razvidno, da je ta varoval zasebnost javne uslužbenke ter da je njene osebne podatke v svoji odločbi ustrezno prekril. Temu, da za razkritje osebnih podatkov posameznice ni podane pravne podlage, je sledil tudi IP, in sicer je takšno stališče zavzel glede vseh dokumentov, ki so predmet presoje v konkretnem postopku. IP namreč v postopku ni našel pravne podlage, na podlagi katere bi razkril osebne podatke konkretne posameznice, ki se nahajajo v tožbi oz. predlogu tožbe ter v odgovorih na tožbo zoper izpodbijano odločbo Zagovornika načela enakosti, v zadevah torej, v katerih je posameznica nastopala v svoji zasebnopravni sferi. Osebni podatki posameznice, ki so navedeni v pisnem opozorilu Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, sicer predstavljajo podatke javne uslužbenke, ki so v povezavi z njenim delovnim razmerjem, vendar je IP, glede na okoliščine konkretnega primera (dejstvo, da je prosilec zahteval več dokumentov, ki so v konkretnem postopku medsebojno povezani), odločil, da prekrije tudi osebne podatke javne uslužbenke v pisnem opozorilu, iz razloga varstva njenih ostalih osebnih podatkov, ki z opravljanjem delovnega razmerja niso povezani.

IP naslednjih osebnih podatkov ni štel za varovane osebne podatke, zato s 1. tč. izreka te odločbe organu tudi ni naložil, da jih prekrije, in sicer:

- osebno ime ministra, osebno ime državne odvetnice in osebno ime Zagovornika načela enakosti, saj gre za javne funkcionarje oz. javne uslužbence, ki so v dokumentih navedeni v okviru izvrševanja javne funkcije oz. delovnega razmerja, podlaga za njihovo razkritje pa obstaja v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ;

- osebni podatki odvetnikov, saj ti v dokumentih ne zastopajo v svoji zasebnopravni sferi, temveč kot poslovni subjekti, zato se določila Splošne uredbe o varstvu podatkov nanje ne raztezajo,

- avtorji bibliografij in člankov, navedenih v dokumentih, saj se avtorja besedila, skladno z ZASP, vedno navede skupaj z njegovim delom.

IP ni sledil obrazložitvi organa, da delni dostop do dokumentacije, zaradi vsebnosti in koncentracije varovanih osebnih podatkov, ni izvedljiv, saj je ugotovil, da je delni dostop do dokumentov mogoče izvesti, in sicer na način, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. IP pri tem izpostavlja stališče Upravnega sodišča v sodbi opr. št. I U 409/2021-23 z dne 20. 7. 2022 (tč. 9), po kateri je organ pri odločanju vezan na zahtevo prosilca in v postopku ne more presojati oz. preverjati, ali je zahteva morda povezana z objavo v kakšnem izmed medijev in ali so prosilcu morda posredno poznani določeni podatki iz javno dostopnih virov in na tej podlagi dodatno omejevati dostopa prosilca do zahtevanih dokumentov, saj bi v nasprotnem primeru bilo zelo malo dokumentov prosto dostopnih po ZDIJZ.

IP je po uradni dolžnosti preveril, ali dokumenti morda vsebujejo še katero izmed izjem, določenih v 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da druge izjeme v konkretnem primeru niso podane.

Glede navedbe prosilca, da organ ni izvedel testa javnega interesa, IP pojasnjuje, da se test javnega interesa izvede, če je glede določenih informacij podana izjema od prostega dostopa, pa se kljub obstoju določene izjeme, dokument posreduje javnosti, saj je javni interes za dostopnost do informacije večji od ugotovljene izjeme od prostega dostopa. Glede na to, da je IP ugotovil, da izjeme od prostega dostopa (razen izjeme varstva osebnih podatkov) v konkretnem primeru niso podane, bi bila izvedba testa javnega interesa brez pomena, saj dostop do informacije v konkretnem primeru v večjem delu ni omejen. V delu, v katerem je IP ugotovil obstoj varovanih osebnih podatkov, pa javni interes za razkritje posameznika, ki se ga z navedeno izjemo varuje, ni podan.

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena. IP je tako pritožbi prosilca delno ugodil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe in odločbo organa delno odpravil, v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP. Glede osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan v navedenih dokumentih prekriti, je IP ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena, zato jo je zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

Glede povrnitve priglašenih stroškov postopka zahteva prosilca ni utemeljena. Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilca, zato prosilec sam nosi svoje stroške postopka. Upoštevaje navedeno je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot izhaja iz 4. tč. izreka tega sklepa in te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka