prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval pisno komunikacijo med organom in dvema drugima državnima organoma v zvezi z vloženo tožbo ter pisno stališče organa glede vložitve te tožbe. Organ je zahtevo prosilca zavrnil zaradi notranjega delovanja, varstva osebnih podatkov in neobstoja dokumenta. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevani dokumenti (pisna komunikacija) v konkretnem primeru ne predstavljajo izjeme notranjega delovanja, saj ne vsebujejo nobenih informacij o strategiji organa, o njegovem notranjem delovanju, o stališčih ali dogovorih z zastopano stranko, zato je organu naložil, da dokumente posreduje prosilcu s prekritimi varovanimi osebnimi podatki. V delu, ki se nanaša na priloge pisne korespondence je IP ugotovil, da priloge ne predstavljajo pisne korespondence, temveč gre za samostojne dokumente. IP je v tem delu zadevo vrnil organu v ponovno odločanje z napotkom, da organ najprej ugotovi ali so tudi priloge predmet zahteve prosilca, saj organ o prilogah ne more odločiti, če prosilec v tem delu ni vložil zahteve. V delu, ki se nanaša na pisno stališče organa, je IP potrdil odločitev organa, saj je bilo iz popisa spisa predmetne zadeve razvidno, da organ z navedenim dokumentom ne razpolaga.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-196/2022/2
Datum: 22. 7. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena, tretjega odstavka 251. člena in drugega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 14. 6. 2022, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. DODV-1 VSRU-55/2022-2 z dne 2. 6. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca zoper prvo alinejo izreka odločbe Državnega odvetništva RS št. DODV-1 VSRU-55/2022-2 z dne 2. 6. 2022 se v delu, ki se nanaša na dostop do dokumentov pod zaporednimi št. 1, 4 in 8, iz zadeve organa št. U-2055/2022 (brez prilog), delno ugodi in se prva alineja v navedenem delu delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu po elektronski poti posredovati:
1.1.    Dopis Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko št. 0600-5/2020/32 z dne 4. 3. 2022, brez prilog,
1.2.    Elektronsko sporočilo SVRK z dne 4. 3. 2022 (14:17:49), brez prilog,
1.3.    Elektronsko sporočilo organa z dne 8. 3. 2022 (09:57), pri čemer je dolžan prekriti telefonsko številko in elektronski naslov pošiljateljice v nogi sporočila, brez prilog,
1.4.    Dopis organa št. U-A026-2055/2022-8-MAS z dne 25. 4. 2022, pri čemer je dolžan prekriti elektronska naslova naslovnikov (v vrstici e-mail), ime, priimek in naslov v vrstici Zadeva ter ime in priimek v drugi vrstici besedila dopisa, brez prilog.

2.    Pritožbi prosilca zoper prvo alinejo izreka odločbe organa se v delu, ki se nanaša na dostop do prilog dokumentov pod zaporednimi št. 1, 4 in 8, iz zadeve organa št. U-2055/2022, ugodi in se prva alineja izreka odločbe v tem delu odpravi in se zadeva v tem delu vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

3.    Pritožba prosilca zoper drugo alinejo izreka odločbe organa in v delu, v katerem je organ dolžan skladno s 1. tč. izreka te odločbe na dokumentih prekriti varovane osebne podatke, se zavrne.

4.    Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 6. 5. 2022 od organa zahteval dostop do pisne komunikacije med državnim organom (SVRK in/ali vlado) in Državnim odvetništvom, v zvezi s tožbo zoper Zagovornika načela enakosti, ki jo je organ vložil v imenu Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pri Upravnem sodišču (št. U-A26-2055/2022). Želel bi prejeti tudi (če obstaja) pisno stališče organa o tem primeru, ki je bilo skomunicirano z vlado pred vložitvijo tožbe.

Organ je dne 2. 6. 2022 izdal odločbo št. DODV-1 VSRU-55/2022-2, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Organ je v zvezi z dostopom do pisne komunikacije med državnim organom (SVRK in/ali vlado) in Državnim odvetništvom, v zvezi s tožbo zoper Zagovornika načela enakosti, ki jo je organ vložil v imenu Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pri Upravnem sodišču (št. U-A26-2055/2022), ugotovil, da razpolaga s tremi dokumenti, ki so zavedeni v spisu organa št. U-2055/2022, in sicer:
(1)    zaprosilo za zastopanje z dne 4. 3. 2022 s prilogami (dokument z zaporedno št. 1),
(2)    e-mail sporočilo o vloženi tožbi z dne 8. 3. 2022 s prilogami (dokument z zaporedno št. 4) in
(3)    posredovanje listin z dne 25. 4. 2022 s prilogami (dokument z zaporedno št. 8).

Organ je ugotovil, da dokumenti nedvomno izpolnjujejo kriterije za informacijo javnega značaja, dostop pa je zavrnil na podlagi izjeme iz 3. tč. prvega odstavka 6. člena (varstvo osebnih podatkov) in v skladu z 11. tč. prvega odstavka 6. člena (notranje delovanje organa). Organ je ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, ki so varovani in predstavljajo izjemo od prostega dostopa. Organ je ugotovil tudi, da je ena njegovih temeljnih nalog varstvo premoženjskih in drugih interesov Republike Slovenije, ki se izvaja z opravljanjem strokovnih nalog preko pravnega zastopanja in pravnega svetovanja. V skladu z določbo prvega odstavka 12. člena Zakon o državnem odvetništvu (Uradni list RS, št. 23/2017, v nadaljevanju ZDOdv) organ zastopa državo in državne organe pred sodišči v Republiki Sloveniji. Organ v okviru
zastopanja upošteva interese stranke, ki jo zastopa, v skladu z načelom medsebojnega zaupanja. Zahtevani  dokumenti vsebujejo način in postopke dogovarjanja z zastopanim državnim organom, saj organ sam podatkov, ki jih potrebuje za vložitev tožbe v pravdnem postopku, nima. Glede na navedeno gre nedvomno za dokumente, ki predstavljajo in torej sodijo na področje notranjega delovanja organa, hkrati pa bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju zastopanega državnega organa in Državnega odvetništva, saj z razkritjem navedene komunikacije in s tem pogajalskih izhodišč, ki so osnova za pripravo tožbe v konkretni zadevi, organ ne bi več mogel učinkovito zastopati interesov Republike Slovenije v bodočih sodnih postopkih. Zahtevani dokumenti izpolnjujejo prvi kriterij za obstoj izjeme notranjega delovanja organa. Z obravnavano izjemo se namreč (ob pogoju nastanka škode) varujejo dokumenti, ki so namenjeni interni komunikaciji, torej korespondenci, ki je namenjena pripravi odločitev organa, npr. mnenja, stališča, navodila, odredbe, opomniki, poročila, zapisniki, smernice ali podobni interni dokumenti, ki so izdelani zaradi notranjih potreb organa ali zaradi oblikovanja stališč v zvezi z delom organa, oziroma dokumente, iz katerih izhaja postopek ali način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Zahtevani dokumenti so nastali zaradi notranjih potreb oziroma oblikovanja stališč znotraj organa in skupnih strategij pri pripravi tožbe v konkretnem primeru.

Pred začetkom pravdnega postopka (sodnega postopka) se vselej vzpostavi razmerje med organom in zastopanim subjektom, katerega bistvo je v zaupnem odnosu med mandatarjem in mandantom, skladno s 3. členom ZDOdv (načelo medsebojnega zaupanja). Če je zaupanje porušeno (in na tej točki je že mogoče govoriti o izkazovanju škode v primeru razkritja zgoraj naštetih dokumentov), obstaja bojazen, da bodo dokumenti ki jih je organ ali zastopani organ ustvaril kot osnovo za namene pravdnega postopka, zaradi česar lahko pride do situacije, ko je tudi samo zastopanje oteženo ali celo onemogočeno. Navedeni dokumenti so bili torej sestavljeni za potrebe konkretnega pravdnega postopka in ne kot stališča namenjeno javnosti na splošno.

Glede izpolnjevanja drugega pogoja je organ izvedel škodni test. Gre namreč za izjemo, pri kateri morajo dokumenti oziroma podatki prestati še t. i. škodni test, se pravi, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Tudi v tem primeru je organ ugotovil, da bi zaradi medsebojne vsebinske povezave dogovarjanja znotraj organa in v sodelovanju z zastopanim subjektom, ki je hkrati nujni predpogoj za začetek vsakega pravdnega postopka, razkritje zahtevanih dokumentov v tej
fazi postopka lahko povzročilo takšno škodo za nadaljevanje pravdnega postopka in resno ogrozilo proces odločanja organa, da le-ta pretehta nad pravico javnosti, da se seznani z zahtevano informacijo javnega značaja.

Organ je še ugotovil, da delni dostop do dokumentov ni mogoč, saj gre pri dokumentih iz prvega dela zahteve za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov in podatkov oziroma dokumentov sestavljenih v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo zastopanega subjekta in organa, da delnega dostopa ni mogoče izvesti na način, da se izločijo varovani podatki, saj bi bilo mogoče izločene podatke razbrati iz drugih informacij, vsebovanih v dokumentu. Prav tako bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa (tj. če bi prekrili vse podatke, ki so po svoji vsebini varovani) popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost, saj ne bi imeli več svoje vsebine, in bi bili zato brez posebne vrednosti za prosilca oz. javnost.

Glede zahteve prosilca glede dostopa do pisnega stališča Državnega odvetništva (če obstaja) o tem primeru, ki je bilo skomunicirano z vlado pred vložitvijo tožbe, je organ ugotovil, da z dokumentom ne razpolaga in da v predmetni zadevi ni evidentiran dokument, tj. pisno stališče organa, ki bi ustrezal zahtevi prosilca. Glede na navedeno je organ ugotovil, da zahtevana informacija izvira iz delovnega področja organa (zahteva izpolnjuje prvi pogoj, določen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ), posredovanje zahtevanega dokumenta pa ni možno, ker nista izpolnjena druga dva pogoja, določena v 4. členu ZDIJZ, saj organ z informacijo javnega značaja, na podlagi katere bi prosilcu glede te zahteve lahko ugodilo, ne razpolaga.

Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 14. 6. 2022 vložil pritožbo. V pritožbi je navedel, da obe izjemi, na kateri se sklicuje odločba, ne pretehtata nad pravico javnosti, da se seznani z zahtevano informacijo javnega značaja. Položaj organa v odnosu do drugih državnih organov je en ključnih elementov delovanja države. Za boljše razumevanje tega odnosa bi javnost morala imeti možnost seznaniti se z vlogo organa v sodnih postopkih, ki jih zahtevajo državni organi, zlasti če so sodni postopki namenjeni (političnemu) obračunavanju z državnimi uslužbenci oz. posamezniki. Še posebej je interes javnosti večji, kadar gre za postopke po 16. členu ZDOdv, ko državni odvetnik in zastopani subjekt ne dosežeta soglasja glede procesnih dejanj in se nadaljnji postopki odvijajo na podlagi obrazloženega mnenja vlade (četrti in peti odstavek ZDOdv). Okoliščine konkretnega primera so javnosti prikrite. Prosilec je mnenja, da bi bile z ugoditvijo zahtevi javno izražene dileme o položaju organa v odnosu do državnih organov bolj razjasnjene. Tako bi bila omogočena nadaljnja javna razprava, ki ima za cilj izboljšanje položaja posameznikov, ki so tarča sodnih postopkov.

Organ je na podlagi 245. člena ZDIJZ pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP, z dopisom z dne 20. 6. 2022, in sicer kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi. Organ je odstopu pritožbe priložil popis zadeve št. U-2055/2022 in dokumente z zaporedno številko 1, 4 in 8, pri čemer je v nasprotju z navedbami v odstopu pritožbe, organ dopisu priložil priloge dokumenta z zap. št. 1, ne pa tudi prilog dokumenta z zap. št. 4 in 8.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija pritožbo v celoti.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Glede dostopa do pisne komunikacije med državnim organom (SVRK in/ali vlado) in Državnim odvetništvom, v zvezi s tožbo zoper Zagovornika načela enakosti, ki jo je organ vložil v imenu Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pri Upravnem sodišču (št. U-A26-2055/2022)

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu, prav tako ni sporno, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, saj je slednje kot nesporno dejstvo potrdil tudi organ v izpodbijani odločbi. Sporno je vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije oz. ali so glede dokumentov podane zatrjevane izjeme.

IP je v postopku najprej presojal dostop do pisne komunikacije med organom in SVRK in/ali vlado, tj. do dokumentov, ki so v zadevi organa št. U-2055/2022 zavedeni pod zap. št. 1, 4 in 8, in sicer brez prilog, glede katerih bo IP odločil v nadaljevanju te odločbe.

IP ugotavlja, da je organ dostop do navedenih dokumentov zavrnil na podlagi izjeme po 11. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedena določba določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa in
- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa).
IP je ugotovil, da navedeni dokumenti ne predstavljajo izjeme po 11. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj ne gre za dokumente, iz katerih bi izhajal način notranjega razmišljanja organa oz. oblikovanje notranje politike organa, prav tako iz njih ne izhaja metoda dela organa na področju zastopanja stranke v konkretnem primeru. Gre namreč za dokumente, ki predstavljajo spremne dopise, s katerimi so si stranke v postopku posredovale dokumente (priloge), in sicer gre za zaprosilo SVRK za zastopanje in za dva dopisa organa, naslovljena na SVRK. Predmetni dokumenti tako v nobenem delu ne razkrivajo načina dela organa, niti njegove strategije postopanja v konkretnem ali podobnih primerih. Pri presoji utemeljenosti obstoja navedene izjeme je potrebno opraviti tudi test škode – ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ob vsebinskem pregledu dokumentov IP ni našel razloga, ki bi izkazoval nastanek škode pri razkritju navedenih dokumentov, niti razloga, da bi se predmetni dokumenti varovali. Vsebina dokumentov namreč ni takšna, da bi njihovo razkritje lahko povzročilo motnje pri delovanju organa oz. pri njegovi dejavnosti. Iz dokumentov namreč ne izhaja (kot je zatrjeval organ) medsebojna vsebinska povezava dogovarjanja znotraj organa in v sodelovanju z zastopanim subjektom, njihovo razkritje pa ne bi povzročilo škode za nadaljevanje pravdnega postopka niti ne bi resno ogrozilo procesa odločanja organa. Dokumenti namreč ne vsebujejo nobenih takšnih informacij, ki bi javnosti razkrili specifičen način dela organa, odločitve v konkretnem postopku, metode dela, strategijo zastopanja, prav tako dokumenti ne vsebujejo vsebinskih opredelitev glede predmetnega sodnega postopka, glede katerega je bil organ s strani subjekta zaprošen za zastopanje. Razkritje navedenih dokumentov ne more škodovati postopku, ki ga vodi organ niti ne more škodovati notranjemu delovanju organa, zato je na podlagi navedenega IP zaključil, da izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru ni podana.

IP je v nadaljevanju presojal, ali je v zahtevanih dokumentih podana izjema po 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov). IP je ugotovil, da dokumenti vsebujejo naslednje osebne podatke, in sicer:
- imena in priimke državnih funkcionarjev oz. javnih uslužbencev,
- elektronske naslove in telefonske številke javnih uslužbencev oz. jav. funkcionarjev in
- osebne podatke fizične osebe.

V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) Splošne uredba o varstvu podatkov pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

IP pojasnjuje, da je obdelava osebnih podatkov zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:
(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);
(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

IP je ugotovil, da je podana zakonska podlaga za razkritje imen in priimkov javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev, navedenih v predmetnih dokumentih, in sicer je podlaga podana v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (tj. ne glede na izjemo varstva osebnih podatkov) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Iz presoje dokumentacije IP ugotavlja, da so posamezniki navedeni v dokumentih v vlogi javnih funkcionarjev oz. javnih uslužbencev in ne gre za dokumente, v katerih bi posamezniki nastopali v svoji zasebnopravni sferi. Glede na navedeno je njihova imena in priimke dovoljeno razkriti na navedeni zakonski podlagi. Slednje pa ne velja za njihove elektronske naslove in telefonske številke, saj ti podatki ne predstavljajo podatka, ki je neposredno povezan z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja, prav tako ne gre za kontakte, ki bi jih upravljavci osebnih podatkov, na podlagi drugega odstavka 106. člena ZVOP-1, javnosti lahko posredovali zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev.
Glede fizične osebe, navedene v zahtevanih dokumentih, IP ugotavlja, da za njeno razkritje ne obstaja zakonska podlaga in posledično gre za t. i. varovani osebni podatek, oz. za osebni podatek, ki ni prosto dostopen javnosti.

Glede na ugotovljen obstoj izjeme varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) oz. na obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanih dokumentih, je IP presojal tudi, ali je v obravnavanem primeru mogoče uporabiti t. i. institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) in ugotovil, da je v obravnavanem primeru izvedba delnega dostopa mogoča, saj je varovane podatke iz dokumentov mogoče izločiti ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost. 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca v tem delu delno utemeljena. IP je tako pritožbi prosilca delno ugodil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe in odločbo organa delno odpravil, v skladu z drugim odstavkom 252. člena ZUP. Glede osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan na navedenih dokumentih prekriti, je IP ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP

Glede dostopa do prilog navedenih dokumentov, tj. do prilog dokumentov z zaporedno št. 1, 4 in 8, IP ugotavlja, da so priloge samostojni dokumenti, ki ne predstavljajo pisne komunikacije med SVRK in/ali vlado in organom, kot je svojo zahtevo opredelil prosilec.

Glede na to, da je postopek odločanja po ZDIJZ postopek, ki se začne na predlog stranke, so organi, ki v tem postopku odločajo, vezani na zahtevek stranke. ZUP v 128. členu določa, da sme v stvareh, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je taka zahtevana podana. Organ sme na podlagi vložene vloge prosilca odločati samo o tistem, kar je prosilec zahteval, ne more pa postopka voditi glede dokumentov, ki jih prosilec ni zahteval, čeprav bi bil sicer za to morda pristojen.  V obravnavani zadevi je torej glede tega, ali je organ odločal v okviru postavljene zahteve oz. ali je bil zahtevek prosilca z izpodbijano odločbo prekoračen, relevantno to, kaj je prosilec v zahtevi zahteval.  Iz zahteve za dostop do informacij javnega značaja, ki jo je vložil prosilec dne 6. 5. 2022, izhaja, da želi prosilec dostopati do pisne komunikacije med državnim organom (SVRK in/ali vlado) in Državnim odvetništvom v zvezi s tožbo zoper Zagovornika načela enakosti, ki jo je organ vložil v imenu SVRK pri Upravnem sodišču. Pisna komunikacija med organom in SVRK in/ali vlado in priloge, k tej pisni dokumentaciji, predstavljajo različne dokumente. Priloge predstavljajo samostojne dokumente, ki niso sestavni del ali nadaljevanje pisne komunikacije, temveč gre za ločene in samostojne dokumente, ki vsebinsko ne predstavljajo pisne komunikacije med organom in SVRK in/ali vlado. 

Iz predložene dokumentacije ni mogoče ugotoviti, ali se zahteva prosilca nanaša tudi na priloge k pisni korespondenci, niti tega vprašanja na prvi stopnji ni razrešil organ, ki bi skladno s prvim in drugim odstavkom 18. člena ZDIJZ prosilca lahko seznanil oz. moral seznaniti s tem, da zahtevana pisna korespondenca vsebuje tudi priloge, ki ne predstavljajo pisne korespondence med navedenimi organi in prosilca pozval, da se določno opredeli, ali se njegova zahteva nanaša tudi na priloge ali ne, saj prosilec brez tega ni mogel vedeti za obstoj prilog in temu ustrezno oblikovati svoje zahteve.

Glede na navedeno je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji storil bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, zaradi katere odločbe ni mogoče preizkusiti, saj organ prve stopnje v postopku na prvi stopnji ni v celoti ugotovil na katere dokumente organa se zahteva prosilca nanaša. IP zato v pritožbenem postopku dostopa do prilog k pisni korespondenci ni presojal, saj bi bilo primarno treba ugotoviti, ali je glede navedenih prilog podana zahteva stranke in ali je organ glede navedenih dokumentov, skladno s 128. členom ZUP, upravičen voditi upravni postopek.

ZUP v 251. členu določa, da kadar organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo. Zoper novo odločbo ima stranka pravico pritožbe.

IP je tako glede dostopa do prilog dokumentov z zaporedno št. 1, 4 in 8 zaključil, da je treba izpodbijano odločbo, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, odpraviti ter zadevo vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Ker je IP dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, saj organ prve stopnje razpolaga z navedenimi prilogami, IP pa jih v pritožbenem postopku ni odstopil.

Skladno s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja (najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve) izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

Organ bo moral pri ponovnem odločanju, na podlagi prvega in drugega odstavka 18. člena ZDIJZ prosilca seznaniti s tem, da zahtevana pisna korespondenca med organom in SVRK in/ali vlado, ki jo je prosilec zahteval v zahtevi z dne 6. 5. 2022 vsebuje tudi priloge, ki vsebinsko ne predstavljajo pisne korespondence med organom in SVRK in/ali vlado in prosilca pozvati, da se opredeli do obsega svoje zahteve. Le tako bo organ lahko ugotovil, ali mora tudi glede dostopa do predmetnih prilog voditi upravni postopek dostopa do informacij javnega značaja, oz. ali bi bilo odločanje o dostopu do predmetnih prilog odločanje preko zahtevka prosilca.

Če bo organ ugotovil, da prosilec zahteva tudi dostop do predmetnih prilog, se mora v nadaljevanju do njih opredeliti, in sicer ali predstavljajo informacijo javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ ter ali gre za prosto dostopne informacije (5. člen ZDIJZ) oziroma ali je glede predmetnih prilog podana katera od izjem, ki organu omogoča, da zahtevo prosilca zavrne (5.a oz. prvi odstavek 6. člena ZDIJZ).

Glede dostopa do pisnega stališča organa o predmetnem primeru, ki je bilo skomunicirano z vlado pred vložitvijo tožbe

IP ugotavlja, da je organ z izpodbijano odločbo dostop do pisnega stališča organa zavrnil zaradi neobstoja informacije, prosilec pa v pritožbi ni navedel razlogov, ki bi ugotovitvi organa nasprotovale.

IP je vpogledal v predloženo dokumentacijo, predvsem v popis zadeve organa št. U 2055/2022 in ugotovil, da je v navedeni zadevi zavedenih 8 dokumentov, pri čemer noben dokument ne predstavlja pisnega stališča organa o predmetnem primeru. Glede na to je IP sledil ugotovitvi organa, da zahtevani dokument sicer sodi v delovno področje organa (izpolnjuje prvi pogoj, določen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ), vendar ga organ prosilcu ne more posredovati, saj organ z dokumentom ne razpolaga (s čimer nista izpolnjena drugi in tretji pogoj prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.

Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. ZDIJZ ne varuje pravice prosilca, da od organov zahteva, da ustvarijo nov dokument ali ga pridobijo od drugih.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti in veljavne predpise, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

Odločitev organa je torej v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.

Sklepno

Glede na navedeno je IP ugotovil, da so bili v odločbi prve stopnje glede pisne komunikacije med državnim organom (SVRK in/ali vlado) in Državnim odvetništvom zmotno presojeni dokazi in da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja oz. da je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, zato je IP v tem delu delno odpravil odločbo prve stopnje in s svojo odločbo sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

IP je dalje ugotovil, da je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka v delu, ki se nanaša na priloge pisne komunikacije med državnim organom (SVRK in/ali vlado) in Državnim odvetništvom, zato je IP, skladno s tretjim odstavkom 251. člena ZUP, v tem delu odpravil izpodbijano odločbo ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

Glede dostopa do pisnega stališča Državnega odvetništva o predmetnem primeru in v delu, v katerem je organ skladno s 1. tč. izreka te odločbe dolžan prekriti varovane osebne podatke, je IP pritožbo prosilca zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 3. tč. izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot izhaja iz 4. tč. izreka tega sklepa in te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.
 

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper 1., 3. in 4. tč. te odločbe ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Zoper 2. tč. te odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka