prosilec - Državno odvetništvo RS

Številka: 090-25/2026/8

Datum: 5. 10. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), drugega odstavka 247. člena, drugega odstavka 251. člena ter prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………… (v nadaljevanju prosilec), z dne 5. 1. 2026, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DODV-406/2025-2 z dne 30. 12. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

ODLOČBO:

1.     Odločba Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV-406/2025-2 z dne 30. 12. 2025 se odpravi po uradni dolžnosti.

2.     Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

in

SKLEP:

1.     Zahteva prosilca z dne 25. 11. 2025 se zavrže.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 25. 11. 2025 na podlagi določb ZDIJZ na organ naslovil zahtevo za posredovanje vseh dokumentov, ki izhajajo iz priložene odločbe in priloge, še zlasti pa naslednje:

1.     fco. uradnega dokumenta DO RS št. P-1171/2014 z dne 22. 1. 2025, ki je bil naslovljen na MNVP in IRSNVP,

2.     fco. uradnega dokumenta MNVP št. 060-19/2016-2550-2961 z dne 27. 1. 2025,

3.     fco. uradnega izračuna, ki ste ga uradno potrdili/priznali oz. s katerim ste soglašali v kontekstu uradno priznane škode v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, III P 727/2018 (……..), v znesku 525.000,00 €,

4.     fco. dokumenta IRSNVP št. 0612-156/2014-257 z dne 29. 1. 2025, ki je bil naslovljen na DODV RS.

Zahtevi je priložil odločbo Inšpektorata RS za naravne vire in prostor, št. 090-141/2025-3 z dne 28. 10. 2025 in dopis Inšpektorata RS za naravne vire in prostor, št. 0612-156/2014-257 z dne 29. 1. 2025, s prekritimi podatki.

(2) O zahtevi prosilca z dne 25. 11. 2025 je organ odločil z odločbo št DODV-406/2025-2 z dne 30. 12. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil.

V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ povzel prvi odstavek 4. člena ZDIJZ ter ugotovil, da na podlagi naprednega iskanja spisov in dokumentov v IS Feniks organ ne razpolaga z dokumentom s podatki, ki bi ustrezali kriterijem iz tretje alineje izreka izpodbijane odločbe. Navedeno posledično pomeni, da organ z dokumentom, ki bi ustrezal obravnavani zahtevi iz tretje alineje, ne razpolaga.

Nadalje je organ odločalo o dostopu do dokumentov iz prve in druge alineje izreka izpodbijane odločbe ter ugotovil, da je uradna oseba kot zahtevan dokumenta prepoznala dokumenta, ki se nahajata v spisu organa, št. DODV-1171/2014 in sta vpisana v popis spisa pod zaporednima številkama: 590 in 592, in sicer gre za uradni dokument DO RS št. P-1171/2014 z dne 22. 1. 2025, ki je bil naslovljen na MNVP in IRSNVP ter za uradni dokument MNVP št. 060-19/2016-2550-2961 z dne 27. 1. 2025. Organ je v nadaljevanju ugotavljal obstoj izjem iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je ugotovil, da iz zahteve prosilca izhaja, da se slednja nanaša na dokumente v povezavi s postopkom, v katerem nastopa kot pooblaščenec družinskih članov družine ………., zato je organ ugotovil, da je potrebno dostop do zahtevanih dokumentov zavrniti. V nadaljevanju je organ ugotovil, da navedeni dokumenti izpolnjujejo prvi kriterij za obstoj izjeme notranjega delovanja organa, glede drugega kriterija pa je izvedlo škodni test ter ugotovil, da bi razkritje zahtevanih dokumentov v tej fazi postopka lahko povzročilo takšno škodo za nadaljnji pravdni postopek, da le-ta pretehta nad pravico javnosti, da se seznani z zahtevano informacijo javnega značaja.

Organ je preveril, ali je možen t.i. delni dostop do zahtevanih dokumentov v skladu s 7. členom ZDIJZ  ter ugotovil, da gre za tolikšno vsebnost in koncentracijo osebnih podatkov ter podatkov v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo zastopanih organov in organa samega, da delnega dostopa ni mogoče izvesti na način, da se izločijo varovani podatki.

(3) Zoper odločbo organa je prosilec dne 5. 1. 2026 vložil pritožbo v delu 1. in 2. alineje prve točke izpodbijane odločbe, obenem nasprotuje ugotovitvi organa, da v postopku niso nastali stroški, ter zahteva priznanje in povračilo stroškov, ki jih je uveljavljal v postopku.

Prosilec navaja, da zavrnjena dokumenta ne izpolnjujeta pogojev za uporabo izjem po 3. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Meni, da organ ni pravilno izvedel testa prevladujočega javnega interesa, saj naj bi se v izpodbijani odločbi zgolj skliceval na obstoj izjem od prostega dostopa, ne da bi konkretno tehtal med varstvom zatrjevanih pravic in javnim interesom oziroma morebitno škodo za javne finance. Po njegovem mnenju je takšna obrazložitev tudi nezadostna za učinkovit pravni preizkus zakonitosti odločbe.

V zvezi z izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ prosilec navaja, da kot odvetnik, pooblaščen za zastopanje posameznika pri uveljavljanju njegovih premoženjskih in pravnih interesov, potrebuje zahtevana dokumenta zaradi vprašanja zakonite oziroma nezakonite porabe javnih sredstev. Meni, da razkritje dokumentov v obravnavanem primeru ne bi pomenilo nedopustnega posega v varstvo osebnih podatkov, oziroma da bi bilo mogoče morebitne varovane podatke anonimizirati in tako omogočiti vsaj delni dostop do dokumentov. Pri tem se sklicuje tudi na odločbo IRSNVP, št. 090-141/2025-3 z dne 28. 10. 2025.

Glede izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ prosilec navaja, da zahtevana dokumenta po svoji vsebini nista povezana z notranjim delovanjem organa, in da njuno razkritje ne bi povzročilo motenj pri njegovem delovanju. Po njegovih navedbah se dokumenta nanašata na odločanje o izplačilu odškodnine iz javnih sredstev, pri čemer naj bi zaradi odlašanja z izplačilom nastajala nadaljnja škoda v obliki zakonskih zamudnih obresti. Zato meni, da je podan tudi javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov.

Pritožnik predlaga, da se izpodbijana odločba razveljavi in organu naloži posredovanje zahtevanih dokumentov, po potrebi z anonimizacijo oziroma omogočitvijo delnega dostopa.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca z dopisom, št. DODV-406/2025-2 z dne 20. 1. 2026 kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP.

(5) IP je skladno z drugim odstavkom 245. člena ZUP, s pozivom, št. 090-25/2026/2 z dne 23. 2. 2026, organ pozval na kopijo pooblastila, ki je bilo priloženo zahtevi z dne 25. 11. 2025 (v zahtevi odvetnik navaja »Pooblastila izkazana v prejšnjih dopisih«) in pooblastilo, ki je bilo priloženo pritožbi z dne 5. 1. 2026 (v pritožbi navaja »Pooblastilo priloženo« – IP ga ni prejel v okviru odstopa pritožbe). Organ je IP pooblastilo poslal dne 5. 3. 2026. IP je dne 25. 9. 2026 z organom napravil tudi telefonski razgovor glede posredovanih dokumentov.

Odločba se odpravi po uradni dolžnosti.

(6) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) Z namenom ugotavljanja resničnega dejanskega stanja v obravnavani zadevi, je IP vpogledal v zadevo, ki se je pri njem vodila pod št. 090-519/2025 in ugotovil, da je prosilec dne 21. 9. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v zvezi s soglasji k poravnalni ponudbi, in sicer:

- vseh vaših večkratnih tozadevnih uradnih zaprosil za iskanje soglasja dotičnih državnih organov, ki naj bi jih bilo po tozadevni uradni izpovedi ……. (celo) več/množina/slovnična množina,

- s tozadevnim vašim uradnim zaprosilom za soglasje k narobe sešteti obligatorni poravnalni ponudbi Republike Slovenije z dne 29. 1. 2025, ki ob upoštevanju pravilnega seštevka in tozadevnih pripadajočih zamudnih obresti predstavlja (pravilni) skupni znesek ranga 2.000.000,00/dva milijona EUR.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. DODV – 327/2025-3 z dne 20. 10. 2025. Zoper navedeno odločitev je prosilec dne 27. 10. 2025 pri organu podal pritožbo, o kateri je IP odločil z odločbo, št. 090-519/2025 z dne 21. 5. 2026.

(8) IP je nadalje vpogledal tudi v zadevo, ki se je pri njem vodila pod št. 090-555/2025 in ugotovil, da je prosilec dne 17. 11. 2025 na organ naslovil dve zahtevi za posredovanje informacij javnega značaja, s katerima je prosilec zahteval posredovanje soglasij za vsa tozadevna zaprosila, v času od 7. 10. 2011 do 15. 11. 2025 državne odvetnice ……. v zvezi s pripadajočo (delno) odškodnino v zadevi DP RS/DO RS št. P- 1171/2014 in posredovanje vseh tozadevnih predhodnih zaprosil in vseh tozadevnih soglasij, ki jih je ……. iskala/dobila od vseh tozadevno naštetih državnih organov, vse za čas od 1. 1. 2020 do 15. 11. 2025.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. DODV – 382, 387/2025-2 z dne 15. 12. 2025. Zoper navedeno odločitev je prosilec dne 23. 12. 2025 pri organu podal pritožbo, o kateri je IP odločil z odločbo, št. 090-555/2025 z dne 2. 3. 2026.

(9) V skladu z navedenim je IP ugotovil, da je v času podaje prosilčeve zahteve z dne 25. 11. 2025, pri organu že tekel prvostopenjski postopek v zvezi z zahtevo prosilca z dne 17. 11. 2025 ter pritožbeni postopek pred IP v zvezi z zahtevo prosilca z dne 21. 9. 2025. Ker iz navedenih zadev izhaja, da sta v času vložitve zahteve prosilca z dne 25. 11. 2025 že tekla dva upravna postopka, ki sta se nanašala na iste dokumente, glede na vsebino zahtev prosilca, bi moral organ zahtevo prosilca z dne 25. 11. 2025 zavreči, na podlagi 4. alineje prvega odstavka 129. člena ZUP, in ne o njej odločati meritorno.

(10) Neupoštevanje navedenega dejstva je privedlo do tega, da je organ odločil o zahtevi prosilca meritorno (z odločbo), čeprav bi ob upoštevanju določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP moral uporabiti drugo vrsto pravnega akta (sklep o zavrženju zahteve). IP ugotavlja, da je organ s tem bistveno kršil pravila postopka, in sicer gre za bistveno kršitev, ki je v konkretnem primeru odločilno vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe organa. Kot izhaja iz Zakona o splošnem upravnem postopku s komentarjem (J. Breznik in ostali, GV založba, Ljubljana 2008, str. 625 – 627), so v 237. členu ZUP, ki določa pritožbene razloge, s kršitvami pravil postopka mišljene tako kršitve, ki so v drugem odstavku tega člena izrecno določene kot bistvene kršitve pravil postopka, kakor tudi druge kršitve pravil postopka, ki so ali bi mogle vplivati na odločitev (relativno bistvene kršitve). Dejstvo, ali je bilo o zahtevi že odločano, je v upravnem postopku odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, saj se veže na (ne)uporabo 129. člena ZUP, ki določa, kdaj je potrebno upravni postopek končati s formalno odločbo, to je s sklepom o zavrženju zahteve. S tem, ko je organ v konkretnem primeru spregledal 129. člen ZUP in z njim povezana dejstva, je njegova odločba v celoti napačna, posledično se IP tudi ni vsebinsko opredelil do razlogov za zavrnitev dostopa, saj za ta postopek niso relevantni. Navedeno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 2021/2010-30 z dne 14. 3. 2012. Ker je 129. člen ZUP procesna določba, je v obravnavanem primeru podana bistvena kršitev postopka v smislu drugega odstavka 247. člena ZUP, na katero je pritožbeni organ dolžan paziti po uradni dolžnosti.

(11) Po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Ker je bilo o dostopu do zahtevanih dokumentov že odločeno, je treba zahtevo prosilca z dne 25. 11. 2025, skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, zavreči s sklepom, kar je IP storil na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, kot izhaja iz 1. točke izreka sklepa.

(12) Prosilec je v pritožbi predlagal, da IP organu naloži, da prosilcu povrne stroške pritožbenega postopka. V skladu s 113. členom ZUP krije stroške upravnega postopka tisti, na čigar zahtevo se je postopek začel. Navedeni člen določa, da gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Upoštevaje navedeno je prosilec dolžan sam kriti svoje stroške postopka, zato se njegova zahteva, da organ prosilcu povrne stroške pritožbenega postopka, zavrne, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(13) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe in 2. točke izreka tega sklepa.

(14) Ta odločba in sklep sta v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila :                                                                     

Saša Fidler Duronjič, univ. dipl. prav.                                   

svetovalka IP                                                                                  

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke