prosilec - Državni zbor RS

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku odločal o pritožbi medija zoper delno ugodilno odločbo Državnega zbora glede dostopa do zapisnika o izvedenem nenapovedanem nadzoru na sedežu policije dne 18. 2. 2020, z vsemi prilogami, dopolnitvami, morebitnimi odzivi na zapisnik oziroma celotno dokumentacijo, s katero v zadevi razpolaga KNVOS. Ker je IP ugotovil, da je o istih dokumentih že odločal v zadevi št. 090-290/2020, je tej odločitvi sledil tudi v tem postopku. Pritožbo prosilca je zavrnil, ker je ugotovil, da je organ z zahtevanih dokumentov delno umaknil stopnjo tajnosti in prosilcu omogočil delni dostop v skladu z odločitvijo IP v zadevi 090-290/2020.

ODLOČBA:

Številka: 090-90/2021/5

Datum: 3. 5. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …………….(v nadaljevanju: prosilec), z dne 2. 3. 2021, zoper odločbo Državnega zbora Republike Slovenije, Šubičeva ulica 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 010-01/20-40/4 z dne 16. 2. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilca z dne 2. 3. 2021 zoper odločbo Državnega zbora Republike Slovenije št. 010-01/20-40/4 z dne 16. 2. 2021 se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je dne 11. 12. 2020 pri organu vložil zahtevo za posredovaje zapisnika o izvedenem nenapovedanem nadzoru na sedežu policije dne 18. 2. 2020, z vsemi prilogami, dopolnitvami, morebitnimi odzivi na zapisnik oziroma celotno dokumentacijo, s katero v tej zadevi razpolaga KNVOS. Glede na to, da je večina dokumentacije, ki se nanaša na nadzor nad delom obveščevalnih in varnostnih služb, označena kot interno, tajno oziroma strogo tajno, prosilec organ prosi za umik oznake tajnosti v omenjeni zadevi. Ocenjuje, da gre za zadevo najvišjega javnega interesa, saj želi kot medij javnosti predstaviti, ali policija deluje v skladu z zakonodajo, prav tako pa preveriti, ali je KNVOS pri svojem delu prekoračil pooblastila in pristojnosti. Gradivo je prosilec želel prejeti v elektronski obliki.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 010-01/20/40/2 z dne 15. 1. 2021. Po prejemu pritožbe zoper navedeno odločbo, je organ izdal nadomestno odločbo št. 010-01/20-40/4 z dne 16. 2. 2021 (dalje izpodbijana odločba), s katero je nadomestil odločbo št. 010-01/20-40/2 z dne 15. 1. 2021. Z izpodbijano odločbo je organ zahtevi prosilca delno ugodil tako, da mu je zahtevani dokument posredoval v obliki delnega dostopa, z izločenimi tajnimi podatki. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ navaja, da je v isti zadevi, vendar po drugem prosilcu, že tekel pritožbeni postopek pri organu druge stopnje, to je IP. IP je v svoji odločbi štev. 090-290/2020/8 z dne 21. 1. 2021 delno ugodil pritožniku in naložil Državnemu zboru, da umakne stopnjo tajnosti INTERNO z naslednjih delov Zapisnika št. 200-15/18-19/100 z dne 25. 2. 2020, in sicer:

-           stran 1 v celoti,

-           stran 2 v celoti,

-           stran 3, razen drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka ter

-           stran 4 v celoti.

Prav tako je v svoji odločbi IP odredil, da Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava, Uprava kriminalistične policije, umakne stopnjo tajnosti INTERNO z delov dokumenta »Pisne pripombe na Zapisnik o izvedenem nenapovedanem nadzoru 18. 2. 2020 na sedežu NPU in UKP«, št 200-3/2020/3 (22-01) z dne 5. 3. 2020, ki je sestavni del zapisnika, in sicer:

-           stran 1, razen zadnjega odstavka,

-           stran 2, razen četrtega, petega, prvih treh vrstic šestega, osmega odstavka

-           stran 3, razen prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega, sedmega odstavka

-           stran 4, razen prvega odstavka.

Skladno z navedeno odločbo IP je Uprava kriminalistične policije dne 3. 2. 2021 preklicala stopnjo tajnosti na delih dokumenta »Pisne pripombe na Zapisnik o izvedenem nenapovedanem nadzoru 18. 2. 2020 na sedežu NPU in UKP« ter o tem obvestila Državni zbor. Prav tako je Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb dne 15. 2. 2021 skladno z obvestilom UKP in odločbo IP delno preklicala stopnjo tajnosti na delih dokumenta Zapisnik št. 200-15/18-19/100 z dne 25. 2. 2020. Glede na to, da se je v času po prejemu pritožbe prosilca narava zahtevanih dokumentov spremenila, saj so deli zapisnika in pisnih pripomb na zapisnik postali javni, so nastale okoliščine, ki omogočajo uporabo inštituta delnega dostopa do informacij javnega značaja na podlagi 7. člena ZDIJZ. Zato je organ prve stopnje svojo prvotno odločbo sam nadomestil z novo odločbo (v tem postopku izpodbijana odločba – opomba IP) skladno z 242. členom Zakona o splošnem upravnem postopku.

Zoper odločbo organa št. 010-1/20-40/4 z dne 16. 2. 2021 (izpodbijana odločba) je prosilec dne  2. 3. 2021 vložil pritožbo. Navaja, da je na Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) oziroma Državni zbor vložil zahtevo za dostop do Zapisnika nadzora, ki so ga člani KNOVS na sedežu policije izvedli 18. februarja 2020, z vsemi prilogami, dopolnitvami, morebitnimi odzivi na zapisnik oziroma celotno dokumentacijo, s katero v tej zadevi razpolaga KNOVS. Z odločbo, ki jo je prejel 18. januarja 2021, je uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja njegovo zahtevo zavrnila, saj uprava kriminalistične policije z dokumentacije ni želela umakniti oznake INTERNO. Na urad IP je zato vložil pritožbo in 17. februarja 2021 prejel novo odločbo, s katero se je zahtevi za dostop do Zapisnika nadzora delno ugodilo tako, da je prejel zahtevani dokument z izločenimi tajnimi podatki. Iz dveh dokumentov - Zapisnika o izvedenem nenapovedanem nadzoru in Pisnih pripomb na Zapisni ugotavlja, da po njegovem ostajajo prekriti bistveni podatki, ki bi dokazovali, ali so poslanci KNOVS oziroma policija v tem primeru ravnali skladno z zakonodajo. V javnosti so se namreč pojavili sumi, da so posamezni člani KNOVS obisk policije zlorabili za pridobivanje informacij o konkretnih kazenskih postopkih. Te sume je 19. februarja 2020 v izjavi za medije pred sedežem policije potrdila…………... Priznala je, da so ji poslanci zastavljali konkretna vprašanja o odprtih kazenskih postopkih in da jih je zanimalo, kdo je vpogledoval v evidence posameznih Ijudi. Če bi se ti sumi potrdili, bi šlo za hujšo kršitev zakonodaje in pristojnosti KNOVS. Le razkritje teh dokumentov v delu, iz katerega je razvidno, ali so posamezni poslanci KNOVS ob obisku policije njenim odgovornim postavljali vprašanja o konkretnih kazenskih postopkih, bi te sume potrdilo ali ovrglo. Pri tem prosilec meni, da zgolj vprašanja poslancev ne morejo sama po sebi predstavljati podatkov, ki bi jih bilo treba varovati z oznako INTERNO ali drugo stopnjo tajnosti. Iz njih namreč ni mogoče razbrati kakršnih koli podatkov o operativnem delu policije, ampak le to, kar je zanimalo poslance. V izogib morebitnim različnim interpretacijam dogodka je zato po njegovem mnenju v najvišjem interesu javnosti razkritje pričujočih dokumentov v delu in obsegu, iz katerega je še mogoče razbrati, katera konkretna vprašanja so postavljali poslanci oziroma katera konkretna podjetja in fizične osebe so jih zanimale, ne da bi pri tem policija razkrila, proti komu od teh dejansko vodi oziroma je vodila postopke. Le na ta način je mogoče zagotoviti pravico javnosti do obveščenosti o tem dogodku.

Pritožbo prosilca je organ dne 17. 3. 2021 posredoval v odločanje IP, z dopisom št. 010-1/20-40/6 z dne 16. 3 2021, v katerem ugotavlja, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi.

Ker je IP ugotovil, da je o dokumentih, ki so bili predmet odločanja z izpodbijano odločbo, predhodno že odločal v zadevi št. 090-290/2020, je vpogledal v to zadevo in se za potrebe tega pritožbenega postopka seznanil z:

• Zapisnikom o opravljenem nadzoru pooblaščene skupine KNVOS na sedežu UKP in NPU z dne 18. 2. 2020, št. 200-15/18-19/100 z dne 25. 2. 2020 in
• Pisnimi pripombami Policije na Zapisnik o izvedenem nenapovedanem nadzoru z dne 18. 2. 2020 na sedežu NPU in UKP, št. 200-3/2020/3 (22-01) z dne 5. 3. 2020.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti pa je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da razpolaga z zahtevanima dokumentoma v materializirani obliki, sporno pa je, ali sta v delu, v katerem je organ dostop delno zavrnil, prosto dostopni informaciji javnega značaja. Ker je organ prosilcu delno zavrnil dostop do zahtevanih podatkov na podlagi izjeme tajnih podatkov iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju presojal obstoj te izjeme.

1. Podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen

IP najprej ugotavlja, da je organ z nadomestno (izpodbijano) odločbo prosilcu omogočil delni dostop do zapisnika in pripomb na zapisnik. V skladu z odločbo IP v zadevi 090-290/2020, v kateri je IP že odločal o obeh dokumentih, sta namreč tako organ kot policija z zahtevanih dokumentov delno umaknila stopnjo tajnosti. Predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku so tako samo deli obeh dokumentov, glede katerih organ in policija stopnje tajnosti nista umaknila.

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je organ kot predmet zahteve prosilca štel »Zapisnik št. 200-15/18-19/100 z dne 25. 2. 2020 (4 strani), pa tudi »Pisne pripombe na Zapisnik o izvedenem nenapovedanem nadzoru 18. 2. 2020 na sedežu NPU in UKP, št. 200-3/2020/3 (22-01) z dne 5. 3. 2020, (4 strani), ki jih je na prej navedeni zapisnik podala Policija. V skladu s sedmim odstavkom 34. člena Poslovnika KNVOS (Uradni list RS, št. 79/04 in 10/04 – popr.) slednje namreč postanejo sestavni del zapisnika. Izhajajoč iz ugotovitve, da je organ v izpodbijani odločbi kot predmet zahteve prosilca presojal oba navedena dokumenta, je temu sledil tudi IP v pritožbenem postopku.

V skladu s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Zakon, ki v Republiki Sloveniji ureja področje tajnih podatkov, je ZTP.

IP pojasnjuje, da je izjema tajnih podatkov odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene, oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke – ZTP. Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS, oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala, oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.

Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. čl. ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. čl. ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. čl. ZTP).

Z vpogledom v Zapisnik št. 200-15/18-19/100 z dne 25. 2. 2020 (dalje zapisnik) in v Pisne pripombe na Zapisnik o izvedenem nenapovedanem nadzoru 18. 2. 2020 na sedežu NPU in UKP, št. 200-3/2020/3 (22-01) z dne 5. 3. 2020 (dalje pripombe na zapisnik) je IP ugotovil, da se oba dokumenta nanašata na delovno področje policije, ki, kot izhaja iz 1. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije - ZNPPol, spada v področje javne varnosti. Iz navedenega člena namreč izhaja, da policija opravlja svoje naloge zaradi zagotavljanja temeljnih dolžnosti policije, ki obsegajo: zagotavljanje varnosti posameznikom in skupnosti, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države.

IP tako ugotavlja, da je v konkretnem primeru materialni kriterij za določitev podatkov za tajne izpolnjen, saj se vsebina zapisnika in pripomb na zapisnik nanaša na delovanje in izvajanje nalog policije, kar spada v področje javne varnosti, ki je eno izmed varovanih področij delovanja države po 5. členu ZTP.

V nadaljevanju je IP tako presojal še obstoj formalnega kriterija za tajne podatke, za vsakega od presojanih dokumentov. Z vpogledom v spis pritožbene zadeve št. 090-290/2020 je IP ugotovil, da mu je organ dne 22.12. 2020 za zapisnik posredoval oceno možnih škodljivih posledic št. 200-15/18-19/100 z dne 25. 2. 2020, ki jo je pripravil takratni predsednik KNOVS. Iz nje izhaja, da je Pooblaščena skupina te komisije na sedežu NPU in Uprave kriminalistične policije dne 18. 2. 2020 opravila nenapovedan nadzor v zvezi z zakonitostjo delovanja nadzorovane službe, zlasti pridobivanjem podatkov in informacij, hranjenjem tovrstnih podatkov ter vpogledi in dostopom do tako zbranih podatkov. Po oceni pripravljavca bi razkritje podatkov v zapisniku nepoklicani osebi lahko škodovalo delovanju in izvajanju nalog KNVOS ter nadzorovane službe, zato skladno s 11. členom v povezavi s 13. členom ZTP navedeni dokument stopnjuje s stopnjo tajnosti INTERNO.

V zvezi z izpolnjevanjem formalnih kriterijev za tajne podatke glede zapisnika IP najprej ugotavlja, da je dokumentu stopnjo tajnosti določil poslanec Državnega zbora, predsednik KNVOS, ki ima pooblastilo za določitev podatkov za tajne po samem zakonu (tako določa 10. člen ZTP). Izhajajoč iz navedenega gre ugotoviti, da je stopnjo tajnosti dokumentu določila za to pooblaščena oseba. Pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Organ je IP k zapisniku predložil pisno oceno škodljivih posledic, iz katere izhaja, da bi razkritje dokumenta povzročilo škodo delovanju KNVOS in škodo nadzorovanemu organu (Policiji). Tudi ta kriterij je tako po oceni IP izpolnjen. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. člen ZTP). IP je vpogledal v zapisnik in ugotovil, da je ta vidno označen s stopnjo tajnosti INTERNO, na vsaki strani dokumenta, v glavi in nogi.

Glede pripomb na zapisnik IP ugotavlja, da mu je Policija, dne 7. 1. 2020, z odgovorom št. 200-3/2020/10 (22-04), posredovala Sklep o določenih pooblastilih s področja obravnavanja in varovanja tajnih podatkov v Ministrstvu za notranje zadeve in organih v sestavi (dalje Sklep) ter Oceno škodljivih posledic za določitev tajnosti za dokument št. 200-3/2020/3 (22-01), št. 200-3/2020/4 (22-01) z dne 5. 3. 2020. Pripombam na zapisnik je stopnjo tajnosti določil direktor uprave kriminalistične policije, ki je v skladu z 2. členom Sklepa pisno pooblaščena oseba za določanje dokumentov za tajne (kar je v skladu s 3. točko 10. člena ZTP). Dokumentu je predložena pisna ocena škodljivih posledic, iz katere izhaja, da ugotovitve v dokumentu temeljijo na zapisniku KNVOS, ki je označen s stopnjo tajnosti INTERNO. V dokumentu so navedeni podatki o konkretnih operativnih zadevah, katerih razkritje bi povzročilo težave pri nadaljnjem vodenju predkazenskega postopka, prav tako pa dokument vsebuje druge varovane in tajne podatke policije o tehnični opremljenosti kriminalistične policije, taktiki in metodiki delovanja, katerih razkritje bi povzročilo težave pri delovanju organa. Z vpogledom v pripombe na zapisnik je IP tudi ugotovil, da je dokument vidno označen s stopnjo tajnosti INTERNO, na vsaki strani dokumenta, v glavi in nogi.

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi trije formalni kriteriji za določitev dela zahtevanega zapisnika in dela pripomb na zapisnik za tajne podatke (predložena je pisna ocena škodljivih posledic, ki jo je določila za to pooblaščena oseba, dokumenta pa sta tudi vidno označena s stopnjo tajnosti INTERNO).

Ker so v obravnavanem primeru izpolnjeni tako materialni kot formalni pogoji za določitev dela zapisnika in dela pripomb na zapisnik za tajne podatke, je IP zaključil, da gre za tajne podatke, ki so kot tajni določeni v skladu z ZTP in gre posledično za izjemo po 1. tč. prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ.

Ker pa prosilec v pritožbi navaja, da oba dokumenta tudi v teh (še klasificiranih) delih ne bi smela biti označena s stopnjo tajnosti, je IP v nadaljevanju izvedel še test prevladujočega interesa javnosti, kot ga določa drugi odstavek 6. člena ZDIJZ.

2. Test prevladujočega interesa javnosti

Test prevladujočega interesa javnosti je urejen v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. IP), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa ZDIJZ v petih alinejah drugega odstavka 6. člena ZDIJZ (ti primeri pa v obravnavanem primeru niso podani, op. IP). Iz prve alineje drugega odstavka 6. člena ZDIJZ tako izhaja, da testa prevladujočega interesa javnosti ni dovoljeno izvajati pri izjemi tajnih podatkov, ki so označeni z najvišjima dvema stopnjama tajnosti (TAJNO in STROGO TAJNO). V konkretnem primeru so predmet presoje informacije, ki so označene z oznako INTERNO (najnižja stopnja tajnosti). Izvajanje testa interesa javnosti je torej v konkretnem primeru dovoljeno.

Upoštevaje pritožbene navedbe prosilca in ugotovljeno dejansko stanje, je moral IP v konkretnem pritožbenem postopku presoditi, ali je interes javnosti za razkritje prekritih delov zahtevanega zapisnika in prekritih delov pripomb na zapisnik večji od interesa (tudi ta je javni interes), ki se kaže v varovanju teh podatkov zaradi izjeme varstva tajnih podatkov.

Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala s takšnim razkritjem. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.

Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Interes javnosti za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje.

V obravnavanem primeru razlogi za varovanje zahtevanega zapisnika in pripomb na zapisnik izhajajo iz obeh pisnih ocen škodljivih posledic. Iz njiju izhaja, da bi razkritje vplivalo na delovanje KNVOS in policije, za slednjo še, da so navedeni podatki o konkretnih operativnih zadevah, katerih razkritje bi povzročilo težave pri nadaljnjem vodenju predkazenskega postopka in da dokumenta vsebujeta druge varovane in tajne podatke policije o tehnični opremljenosti kriminalistične policije ter taktiki in metodiki njenega delovanja. Po drugi strani pa prosilec kot argument za razkritje navaja, da ostajajo prekriti bistveni podatki, ki bi dokazovali, ali so poslanci KNOVS oziroma policija v tem primeru ravnali skladno z zakonodajo.

IP je ob tehtanju vseh argumentov sprejel zaključek, da pritožbenim navedbam prosilca ni mogoče slediti. Pri tem je izhajal iz odločitve, ki jo je že sprejel v postopku št. 090-290/2020, v katerem je presojal ista dva dokumenta, torej Zapisnik št. 200-15/18-19/100 z dne 25. 2. 2020 in »Pisne pripombe na Zapisnik o izvedenem nenapovedanem nadzoru 18. 2. 2020 na sedežu NPU in UKP, št. 200-3/2020/3 (22-01) z dne 5. 3. 2020.

V odločbi št. 090-290/2020/8 z dne 20. 1. 2021 je IP že tehtal javni interes za razkritje v tem postopku zahtevanih dokumentov, pri čemer je odločil, da se dostop dovoli v delu, ki se nanaša na potek nadzora na policiji in s tem povezane pristojnosti KNVOS, na informacije v zvezi z očitki policiji, da je pri njenem delu prišlo do nezakonitega ravnanja ter na ugotovitve v zvezi s tem, zavrne pa se dostop v delu, ki se nanaša na konkretne postopke, ki jih vodi policija ter na opis tehnike in metodike policijskega dela. Pri presoji, kateri podatki iz zahtevanega zapisnika in pripomb na zapisnik, ki sta označena kot tajni podatek, naj bodo dostopni javnosti, je IP opravil presojo sorazmernosti in omogočil dostop do tistih delov obeh dokumentov, ki povzemajo zakonske podlage za delovanje policije in kažejo na splošno vsebino in potek izvedbe nadzora. IP je ocenil, da z razkrijem teh delov zahtevanih dokumentov ne more priti do razkritja varovanih podatkov policije ter posebnih metod in tehnik njenega dela, v preostalem delu pa je IP dostop do obeh dokumentov zavrnil (torej do delov dokumentov, iz katerih izhajajo konkretne operativne informacije v zvezi s posameznimi postopki, ki jih vodi policija ali v zvezi s posebnimi metodami in tehnikami dela, ki jih opravlja policija). V tem delu je IP ugotovil, da je podana izjema tajnih podatkov (kot ugotovljeno v tč. 1 obrazložitve te odločbe), javni interes za razkritje teh delov dokumentov pa ne prevlada.

Pri odločitvi v tem pritožbenem postopku je IP sledil tudi načelu erga omnes, ki je temeljno načelo dostopa do informacij javnega značaja in pravi, da morajo biti informacije javnega značaja vsem prosilcem dostopne pod enakimi pogoji oz. da je ob ugotovitvi, da gre za informacijo javnega značaja, ta dostopna vsakomur v enakem obsegu. Ker je IP v postopku pod št. 090-290/2020/8 že ugotovil, v katerem delu gre pri zahtevanih dveh dokumentih za prosto dostopno informacijo javnega značaja, v vmesnem času pa se niti dejansko stanje niti pravna podlaga, ki bi vodila k drugačni odločitvi, nista spremenili, je IP sledil svoji odločitvi iz zadeve 090-290/2020 tudi v tem pritožbenem postopku.

Izhajajoč iz vsega zgoraj navedenega je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz točke 1. izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka