prosilec - Državni zbor RS

Številka: 090-207/2026/2

Datum: 10. 7. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………… (v nadaljevanju prosilec), z dne 7. 5. 2026, zoper odločbo Državnega zbora Republike Slovenije, Šubičeva Ulica 4, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), št. 010-08/26-9/7 in 010-08/26-22/2 z dne 7. 5. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 7. 5. 2026, zoper odločbo Državnega zbora Republike Slovenije, št. 010-08/26-9/7 in 010-08/26-22/2 z dne 7. 5. 2026, se zavrne. 

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 4. 3. 2026 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval dostop do vseh dokumentov, ki se nanašajo na pristojnost za nadzor nad izvrševanjem pravice do prejemanja informacij neposredno na podlagi 39. člena Ustave Republike Slovenije, kadar ne gre za postopek

po ZDIJZ ali za upravno zadevo. Z informacijo se je želel seznaniti v elektronski obliki. 

(2) Organ je prosilcu z dopisom, št. 010-08/26-9/2 dne 30. 3. 2026 posredoval informacije, ki jih glede na vsebino njegove zahteve vodi v dokumentarnem gradivu.

(3) Prosilec je dne 24. 4. 2026 na organ naslovil novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanaša na dostop do »vseh dokumentov, evidenc in zapisov, ki se nanašajo na prosilčevo pobudo z dne 30. 12. 2025, naslovljeno na Državni zbor, z naslovom »Pobuda za pojasnilo glede pristojnosti za nadzor nad izvrševanjem pravice do prejemanja informacij na podlagi 39. člena Ustave RS«.

(4) Organ je dne 7. 5. 2026 izdal sklep o združitvi postopka, št. 010-08/26-9/7 in 010-08/26-22/2, saj se obe zgoraj navedeni zahtevi prosilca nanašata na isto dejansko stanje in isto pravno podlago.

(5) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 010-08/26-9/7 in št. 010-08/26-22/2 z dne 7. 5. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo zavrni, v obrazložitvi pa podrobno opisal izvedbo ugotovitvenega postopka, v katerem je ugotovil, da dokumenti, ki jih prosilec zahteva, v informacijskem sistemu organa (razen vlog in zahtev, ki jih na organ naslavlja prosilec in z njimi že razpolaga) ne obstajajo oziroma organ z njimi ne razpolaga, zato jih prosilcu skladno z določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ ne more posredovati.

(6) Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 7. 5. 2026 vložil pritožbo, s katero nasprotuje odločitvi organa v celoti. Meni, da pravice iz Tromsø konvencije niso bile spoštovane. Meni, da slednji primer presega individualni spor in je izjemno pomemben za ljudi, saj bo pokazal, ali državni zbor sploh obravnava ustavne pobude ljudi. Prosilec zahteva še sprožitev postopka zoper uradno osebo za posredovanje informacij javnega značaja organa, po 39. členu ZDIJZ ter ločen postopek zaradi onemogočanja vložitve pritožbe po elektronski poti z digitalnim certifikatom. 

(7) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP, z dopisom, št. 010-08/26-9/9 in 010-08/26-22/4 z dne 13. 5. 2026. 

Pritožba ni utemeljena. 

(8) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(9) IP je ugotovil, da prosilec prereka zgolj izpodbijano odločbo, ne pa tudi sklepa o združitvi zahtev z dne 7. 5. 2026. V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP v nadaljevanju presojal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja. 

(10) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(11) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako zavezanci niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Na podlagi določb ZDIJZ zavezanci tudi niso dolžni pripravljati pojasnil ali podajati odgovorov na vprašanja, kar izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014. 

(12) V izpodbijani odločbi je organ pojasnil, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. 

Organ je v ugotovitvenem postopku preveril, ali razpolaga z dokumenti, ki bi se nanašali na vprašanje nadzora nad izvrševanjem pravice do prejemanja informacij neposredno na podlagi 39. člena Ustave Republike Slovenije v primerih, ko ne gre za postopek po ZDIJZ. Pri tem je vpogledal v evidence dokumentarnega gradiva, ki se vodijo v informacijskem sistemu UDIS (Upravljanje Dokumentov Informacijskega Sistema), kjer so evidentirani vsi vhodni, izhodni in lastni dokumenti organa, torej se vodi evidenca zadev in dokumentov.

Ker so zadeve, povezane z zakonodajnim postopkom, javno objavljene in dostopne na spletni strani organa, je organ preverjanje osredotočil na splošne zadeve. Iskanje je izvedel z uporabo več ključnih besed in iskalnih kriterijev, povzetih po vsebini zahteve prosilca, in sicer na način, da je v orodno vrstico »search for« vpisal ključne besede: »2. člen, Ustave RS«, »23. člen Ustave RS«, 39. člen Ustave RS«, razmerje ZDIJZ in 39. člen Ustave RS«, »postopek ZDIJZ, « upravna zadeva«. Rezultati iskanja niso pokazali nobenega dokumenta, ki bi ustrezal navedenim kriterijem oziroma bi bil vsebinsko povezan z zahtevo prosilca.

Organ je dodatno preveril tudi obravnavo pobude prosilca z dne 30. 12. 2025 pri Odboru za pravosodje, Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter pri Zakonodajno-pravni službi. Ugotovljeno je bilo, da sta pristojni delovni telesi s pobudo zgolj seznanili svoje članice in člane, nadaljnje obravnave pobude pa ni bilo. Zakonodajno-pravna služba pobude ni obravnavala. Organ je pojasnil, da bi bila morebitna nadaljnja ravnanja ali obravnava pobude, skladno s pravili pisarniškega poslovanja, evidentirana v sistemu UDIS in bi bila zaznana že v postopku prej navedenega iskanja. 

(13) IP poudarja, da je v obravnavanem primeru ključno vprašanje, ali zahtevana dokumentacija obstaja v materializirani obliki in ali organ z njo razpolaga. Dokazno breme glede obstoja dokumentacije sicer primarno nosi organ, ki mora izkazati, da je opravil ustrezno preverbo obstoja zahtevanih informacij. IP ugotavlja, da je organ v konkretnem primeru tej obveznosti zadostil, saj je jasno, prepričljivo ter izčrpno pojasnil način ter obseg izvedenega preverjanja, pri čemer je preveril obstoj zahtevane dokumentacije na podlagi pregleda evidenc, preverjanja pri pristojnih službah ter rezultatov iskanja v dokumentnem sistemu. V skladu z navedenim IP ni sledil prosilčevemu predlogu o preverbi obstoja dokumentov z ogledom »in camera«. IP nima podlage za dvom v resničnost navedb organa, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, saj morebiten obstoj dokumentov tudi ne izvira iz pristojnosti organa: izvajanje zakonodajne, volilne in nadzorne funkcije v skladu z Ustavo Republike Slovenije[1] in Zakonom o državnem zboru[2] in Poslovnikom državnega zbora[3]. 

(14) Prav tako prosilec ni navedel konkretnih okoliščin ali dokazov, ki bi z zadostno stopnjo verjetnosti izkazovali, da organ z zahtevano dokumentacijo dejansko razpolaga. IP ob tem poudarja, da ZDIJZ organov ne zavezuje k ustvarjanju dokumentacije za nazaj ali k pridobivanju dokumentov od drugih subjektov, če z njimi sami ne razpolagajo. Predmet presoje po ZDIJZ je namreč izključno dostop do že obstoječih informacij javnega značaja, ne pa ugotavljanje dejanskega stanja glede morebitnega sodelovanja med posameznimi subjekti ali izvajanja nadzornih oziroma preiskovalnih postopkov. Na podlagi vsega navedenega IP ugotavlja, da glede zahtevane dokumentacije ni izpolnjen pogoj obstoja informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, saj organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Organ je zato ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilca zavrnil. 

(15) IP po pregledu zadeve ni ugotovil podlage za uvedbo prekrškovnega postopka zoper uradno osebo za posredovanje informacij javnega značaja organa, v skladu s 39. členom ZDIJZ, zato v zvezi s tem ni sledil predlogu prosilca in postopka s tem v zvezi ni uvedel.  

(16) Glede pritožbene zahteve prosilca o sprožitvi ločenega postopka zoper zaposleno organa zaradi domnevnega onemogočanja vložitve pritožbe po elektronski poti z digitalnim certifikatom, IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa (glede načina vlaganja pritožbe) ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki. Zahteva pritožnika, naj IP zoper zaposleno organa uvede ločen postopek zaradi domnevnega onemogočanja vložitve pritožbe po elektronski poti z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila, ni predmet tega pritožbenega postopka. IP za uvedbo takšnega postopka nima zakonske pristojnosti niti pravne podlage. Morebitna vprašanja glede ravnanja javnih uslužbencev se obravnavajo v za to predpisanih postopkih pred pristojnimi organi. Poleg tega pritožnik ni izkazal, da bi mu bilo zaradi zatrjevanega ravnanja dejansko onemogočeno učinkovito uveljavljanje pravnega sredstva.

(17) Ker se prosilec v pritožbi sklicuje tudi na Konvencijo Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov (Tromsø konvencija), ko meni, da pravice iz Tromsø konvencije niso bile spoštovane, IP pojasnjuje, da ta konvencija določa splošno pravico dostopa do uradnih dokumentov, ki jih hranijo javni organi. V Republiki Sloveniji pa se ta pravica procesno uveljavlja preko nacionalne zakonodaje, v katero je navedena konvencija implementirana. To področje ureja ZDIJZ, na podlagi katerega lahko prosilci vložijo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ta pa se obravnava po postopku, ki ga določa ZDIJZ. IP je ugotovil, da so navedbe prosilca neutemeljene, saj je postopek z zahtevama prosilca tekel v skladu z določili ZDIJZ.

(18) Na podlagi vsega navedenega je IP v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP pritožbo prosilca zavrnil kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(19) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(20) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. 

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati. 

Postopek vodila :                                                                      

Saša Fidler Duronjič, univ. dipl. prav.                                        

svetovalka IP                                                                                  

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

 
[1] Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami.
[2] Uradni list RS, št. 66/19 in 12/26.
[3] Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami.