prosilec - Državni zbor RS

Številka: 090-193/2026/25

Datum: 28. 10. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (dalje prosilec), z dne 5. 5. 2026, zoper odločbo Državnega zbora Republike Slovenije, Šubičeva ulica 4, 1000 Ljubljana (dalje organ), št. 010-08/26-10/29 z dne 4. 5. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 5. 5. 2026 se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

O zahtevi in izpodbijani odločbi

(1) Prosilec je dne 10. 3. 2026 na organ vložil zahtevo po ZDIJZ, v kateri je zahteval, da mu organ v elektronski obliki posreduje naslednje informacije:

1. SMS sporočila ali druge elektronske komunikacije (npr. MMS ali sporočila prek drugih komunikacijskih aplikacij), ki jih je, vodja Službe za nadzor organizacije in poslovanja sodišč pri Ministrstvu za pravosodje, poslala predsednici Državnega zbora Republike Slovenije ali drugim funkcionarjem/kam in javnim uslužbencem/kam DZ RS, in katerih vsebina se nanaša na kandidata/ko za ustavnega sodnika, v času zadnjega postopka izbire, potrditve na Mandatno volilni komisiji in izvolitve zadnjih treh ustavnih sodnikov/c v Državnem zboru;

2. Podatke o datumu in času pošiljanja oziroma prejema navedenih podatkov/sporočil ter morebitnih odgovorov ali nadaljnje komunikacije znotraj DZ ali z drugimi pristojnimi državnimi organi in institucijami, vključno s Sodnim svetom oziroma njeno predsednico;

3. Vse dokumente, uradne zaznamke, zapise sestankov ali druge zapise, ki se nanašajo na vsebino navedene komunikacije ali na njeno obravnavo v DZ in njegovih delovnih telesih v okviru postopka izbire, potrditve oziroma izvolitve ustavnega sodnika, vključno s predstavitvijo oziroma obravnavo teh podatkov v poslanski skupini Svoboda;

4. Dokumente ali zapise, ki so nastali pri ugotavljanju obstoja ali preverjanju navedene komunikacije, do odločitve o pričujočem zahtevku za informacije javnega značaja, če je organ takšno preverjanje opravil.

Ob tem je dodal, da ob obstoju morebitnih izjem po ZDIJZ prosi za delni dostop. Prosilec meni, da je bila predsednica Državnega zbora po dostopnih informacijah prejemnica navedene komunikacije, zato šteje, da organ z zahtevano informacijo razpolaga. V času pošiljanja zahtevane komunikacije je pri organu potekal postopek izvolitve ustavnega sodnika, ki predstavlja ustavno določeno pristojnost organa. Prosilec se je ob tem skliceval tudi na javni interes.  

(2) Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 010-01/26-10/2 z dne 2. 4. 2026, s katero je zahtevo zavrnil. V pritožbenem postopku je IP z odločbo št. 090-143/2026/2 z dne 10. 4. 2026 pritožbi ugodil, izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek.

(3) V ponovnem postopku je organ odločil z odločbo št. 010-08/26-10/29 z dne 4. 5. 2026, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Odločil je še, da niso nastali posebni stroški. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo, določbe ZDIJZ ter predhodni postopek in navedel, da je pri ponovnem odločanju sledil napotilom IP in ugotavljal le tisto dejansko stanje, ki je po presoji drugostopenjskega organa ostalo nepopolno ugotovljeno. Organ je vpogledal v evidence, ki se v zbirkah dokumentarnega gradiva vodijo pri organu in vsebujejo vse dokumente, ki pri delu organa nastanejo. Organ je v nadaljevanju ponovno navedel postopek upravljanja in način iskanja gradiva v informacijskem dokumentnem sistemu organa, ki ga je izvedel že pred izdajo odločbe z dne 2. 4. 2026. Tako je v informacijskem sistemu UDIS, kjer vodi evidence zadev in dokumente, iskal zahtevane informacije po iskalnem ključu glede na vsebino zahteve (»«,«služba za nadzor«, »«, »Sodni svet«). Organ pri iskanju ni bil uspešen, saj vnesenim pogojem ni ustrezal noben zapis oz. dokument, zaradi česar ga prosilcu ne more posredovati. Ker je IP opozoril, da so lahko predmet dostopa tudi t.i. poslovna dokumentacija med funkcionarji, javnimi uslužbenci in državnimi organi (t.i. elektronska korespondenca), je organ opravil dodatne poizvedbe pri poslanskih skupinah (prejšnjega mandata: SDS, SD, Nepovezani poslanci, Levica, Svoboda, IMNS), ki so bile vključene v izbiro in izvolitev ustavnih sodnikov, pri Mandatno-volilni komisiji in Kabinetu predsednika Državnega zbora, in sicer z vprašanjem, ali so bili funkcionarji in javni uslužbenci udeleženi pri komunikaciji (SMS sporočila, druge oblike elektronske komunikacije), ki je predmet zahteve. S strani Poslanske skupine Nepovezanih poslancev, Poslanske skupine Levica, Poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti, Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke je uradna oseba prejela odgovore, da poslanske skupine z informacijami, ki so predmet zahteve, ne razpolagajo. Poslanska skupina Svoboda, Poslanska skupina Socialnih demokratov in Poslanska skupina Nova Slovenija so posredovale elektronsko komunikacijo, ki so jo v postopku imenovanja zadnjih treh ustavnih sodnikov vzpostavile s kandidati za ustavne sodnike, in sicer. Navedena komunikacija predstavlja elektronsko komunikacijo med poslanskimi skupinami in posamezniki glede predstavitve le-teh v poslanskih skupinah oziroma vabila kandidatom na predstavitve. Mandatno-volilna komisija in Kabinet predsednika Državnega zbora sta posredovala elektronsko komunikacijo, ki je potekala med in službami Državnega zbora. Uradna oseba je ob pregledu dokumentarnega gradiva, vezanega na imenovanje zadnjih treh ustavnih sodnikov, ugotovila, da organ razpolaga tudi z dokumentom Akademskega društva Pravnik, ki je podalo stališče glede postopka izvolitve sodnika Ustavnega sodišča. Na podlagi tako izvedenega postopka in vsebine gradiva, ki ga je uradna oseba pridobila s strani poslanskih skupin in služb organa, je organ ugotovil, da pridobljeni dokumenti niso predmet zahteve prosilca in ne predstavljajo informacij, ki jih zahteva prosilec. Organ je zaključil, da dokumentov, ki jih zahteva prosilec, ne more posredovati, ker ti dokumenti, iz prej obrazloženih razlogov, ne obstajajo in torej ni izpolnjen eden izmed pogojev iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, ki morajo biti podani kumulativno, da lahko potrdi obstoj informacije javnega značaja. V zvezi z urgenco prosilca za prednostno obravnavo pritožbe in predlogom za takojšnje zavarovanje dokazov (št. 010-08/26-10/4 z dne 6 4. 2026) je organ povzel obrazložitev iz odločbe z dne 2. 4. 2026, in sicer, da organ nima dostopa niti pristojnosti, da bi pregledoval elektronski predal, ali službeni telefon funkcionarja ali javnega uslužbenca, posledično teh pregledov ne more niti evidentirati, niti preverjati obstoja varnostnih kopij, arhivov in drugih zapisov informacijske tehnologije pri organu. Z vpogledom v elektronsko pošto ali službeni telefon funkcionarjev ali javnih uslužbencev, z namenom ugotovitve ali z zahtevanimi informacijami razpolagajo, bi namreč organ posegel v ustavno zavarovano pravico do komunikacijske zasebnosti. Ustava Republike Slovenije v 37. členu zagotavlja tajnost pisem in drugih občil. Samo zakon lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upoštevata varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Temu stališču je v odločbi z dne 10. 4. 2026 pritrdil tudi pritožbeni organ.

Povzetek relevantnih pritožbenih navedb

(4) Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec dne 5. 5. 2026 vložil pritožbo. Navedel je, da iz izpodbijane odločbe sicer formalno izhaja, da je organ izvedel dodatni ugotovitveni postopek, vendar dejansko ni preveril ključnega vira informacij (predsednice Državnega zbora), ni ugotovil dejanskega obstoja zahtevane komunikacije in ni izvedel nobenega neposrednega dokaznega dejanja glede obstoja SMS oziroma e-komunikacije. Meni, da si organ napačno razlaga besedo »razpolaganje« in navaja, da če je informacija nastala pri opravljanju javne funkcije, organ z njo pravno razpolaga, ne glede na fizično lokacijo zapisa. Meni, da bi moral organ bivšo predsednico Državnega zbora pozvati k izjasnitvi in izročitvi službene komunikacije. Ker prejema nadomestilo iz javnih sredstev, je dolžna sodelovati v postopkih, ki se nanašajo na njeno uradno delovanje. Prosilec nadalje očita opustitev zavarovanje dokazov, s čimer je organ dopustil izgubo sledi uradnega delovanja, pri tem pa po mnenju prosilca organ neupravičeno širi pravico do zasebnosti. Prosilec se sklicuje na zadevo Splošnega sodišča EU, ki je v zadevi T-36/23 The New York Times/Komisija poudarilo, da morajo institucije izvesti aktivno in razumno poizvedbo pri nosilcu komunikacije. Tega standarda pa organ ni izpolnil, saj ni preveril pri najverjetnejšem nosilcu komunikacije in se je oprl zgolj na formalno (ne)evidentiranje v arhivu. Takšno ravnanje po mnenju prosilca pomeni razlago in uporabo ZDIJZ na način, ki vodi v formalističen in vsebinsko neustrezen ugotovitveni postopek, ki ne zagotavlja učinkovitega uresničevanja pravice dostopa do informacij javnega značaja.

(5) Organ je dne 6. 5. 2026 odstopil pritožbo prosilca s prilogami v odločanje IP. Ob tem je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

(6) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(7) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ. Sporno pa je, ali organ razpolaga z dokumenti v materializirani obliki, ki po vsebini ustrezajo zahtevi prosilca, oziroma vprašanje, ali se zahtevane informacije pri organu sploh nahajajo v obliki dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.

Glede procesnih dejanj v postopku

(8) IP ugotavlja, da organ v ponovljenem postopku, kljub napotilu IP, da naj »opravi poizvedbo pri uslužbencih in funkcionarjih, ki naj bi bili vključeni v komunikacijo, ali so bili pošiljatelji oz. prejemniki SMS sporočila ali druge elektronske komunikacije, ali z zahtevano informacijo razpolagajo«, tega ni izvedel, zato je IP, z dopisom z dne  11. 9. 2026, št. 090-193/2026/9, pozval takratno predsednico Državnega zbora RS, da sporoči, ali vstopa v postopek kot stranska udeleženka in da se do navedenega izreče, glede na to, da je predmet zahteve konkretno SMS-sporočilo, ki naj bi ga prejela na službeni mobilni telefon v okviru opravljanja javne funkcije, omenjeni mobilni telefon pa ji je bil dne 10. 4. 2026, ob prenehanju mandata, prenesen v lastništvo. IP jo je zaprosil, da se izjavi o naslednjih okoliščinah:

-       ali je predmetno SMS-sporočilo prejela;

-       ali z njim oziroma z njegovim zapisom še razpolaga;

-       ali je vsebina sporočila enaka vsebini, kot jo zatrjuje oziroma navaja prosilec;

-       ali je predmetno SMS-sporočilo evidentirala v informacijski sistem Državnega zbora;

-       ali so glede časa prejema, vsebine ali okoliščin komunikacije pomembne kakšne druge okoliščine.

Če razpolaga s predmetnim SMS-sporočilom oziroma z njegovo kopijo, posnetkom zaslona, s podatki o prejemu ali drugimi podatki, ki omogočajo preveritev njegove vsebine, časa pošiljanja ali prejema, jo je IP pozval, da jih predloži IP.

(9) Gospa je dne 1. 10. 2026 odgovorila, da v postopku ne prijavlja stranske udeležbe. Ob tem je dodala, da SMS sporočila, ki ga omenja prosilec (poslala naj bi ji ga), ni prejela na noben službeni telefon, kar je preverljivo in bo, če bo potrebno, dala tudi vsa potrebna soglasja za preverbo prejetih SMS sporočil na službeni telefon, ki ga je uporabljala kot predsednica Državnega zbora. Meni, da nikakor ne gre za nobeno informacijo javnega značaja, saj je z gospo vedno komunicirala zasebno in nikoli od nje ni prejemala nobenih navodil ali SMS sporočil na službeni telefon. Zato tega sporočila ni in tudi ni evidentirano v noben informacijski sistem Državnega zbora, prav tako z njim ne razpolaga. Gospa z njo, ko je opravljala funkcijo predsednice Državnega zbora, ni nikoli komunicirala v svojstvu funkcij, ki sta jih opravljali, in nikoli ni nanjo naslavljala nobenih SMS sporočil preko službenega telefona. Zaključila je, da po njenem mnenju v tem primeru ne gre za informacijo javnega značaja.

(10) IP je dne 1. 10. 2026 posredoval navedeni odgovor v seznanitev prosilcu, ki je dne 2. 10. 2026 odgovoril, da iz izjave gospe ne izhaja kategorična trditev, da med njo in sploh ni bilo komunikacije, temveč da predmetnega SMS-sporočila ni prejela na službeni telefon in da naj bi bila njuna komunikacija zasebne narave.  Po mnenju prosilca ni odločilno zgolj, po katerem komunikacijskem kanalu je bila informacija posredovana ali kako jo korespondent - udeleženec komunikacije sam označi, temveč predvsem njena vsebina in povezava z opravljanjem javne funkcije oziroma pristojnostmi organa, v tem primeru Državnega zbora RS. Če je bila komunikacija, ki se je nanašala na kandidata za ustavnega sodnika, predstavljena oziroma obravnavana na sestanku Poslanske skupine Svoboda v okviru postopka odločanja o njegovi kandidaturi, je zgolj zaradi uporabe zasebnega komunikacijskega kanala ni mogoče vnaprej izključiti iz delovnega področja Državnega zbora. Poudaril je, da njegova zahteva ni bila omejena zgolj na SMS-sporočila, ampak je zajemala tudi druge oblike elektronske komunikacije ter dokumente in zapise, ki se nanašajo na navedeno komunikacijo oziroma njeno obravnavo v Državnem zboru in Poslanski skupini Svoboda. Elektronski sporočili, ki naj bi ju poslal na službene naslove nekaterih članov poslanske skupine svoboda in predsednici DZ, z dne 4. 2. in 12. 2. 2026 v postopku po ZDIJZ nista bili ugotovljeni niti posredovani, čeprav se po svoji vsebini neposredno nanašata na predmet zahteve. Ponovno je opozoril, da je že 6. 4. 2026 pravočasno predlagal takojšnje zavarovanje dokazov prav zaradi nevarnosti njihovega poznejšega izbrisa oziroma izgube. Ta predlog ni privedel do zavarovanja relevantne komunikacije. Zato pričakuje, da IP v tem pritožbenem postopku razjasni tudi procesno usodo tega predloga ter okoliščine, zaradi katerih zavarovanje dokazov ni bilo izvedeno, oziroma ni doseglo svojega namena, vključno z vprašanjem, ali je to vplivalo na današnjo možnost popolne ugotovitve dejanskega stanja. Glede na izjavo gospe, da je njena trditev glede ne prejema SMS-sporočila na službeni telefon preverljiva in da je pripravljena dati potrebna soglasja za preveritev, pričakuje dosleden, strokoven, celovit in zakonit pritožbeni postopek, v katerem bo dejansko stanje v celoti in popolnoma razjasnjeno – tako glede same komunikacije kot glede drugih dokumentov in elektronskih zapisov, ki so bili zajeti z njegovo zahtevo, vključno z elektronskima sporočiloma z dne 4. 2. in 12. 2. 2026, ki mu v postopku po ZDIJZ nista bili posredovani niti ugotovljeni.

(8) IP je zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja, dne 13. 10. 2026, pri organu izvedel ogled brez prisotnosti strank na podlagi 11. člena ZInfP, v pravni teoriji poznan kot ogled in camera, z namenom, da sam oceni in presodi dejstva, ki so relevantna v obravnavani zadevi, torej da sam razjasni vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevanim SMS sporočilom ali z drugo obliko elektronske komunikacije ter dokumenti in zapisi, ki se nanašajo na navedeno komunikacijo oziroma njeno obravnavo v Državnem zboru in Poslanski skupini Svoboda, v zvezi s kandidaturo za ustavnega sodnika, z možnostjo vpogleda v informacijski sistem organa.

(9) IP je primarno pozval organ, da pojasni, ali ima sprejeta pravila oz. interne akte glede uporabe službenih mobilnih telefonov. Organ je pojasnil, da ima Pravilnik o uporabi službenih informacijsko-komunikacijskih naprav za funkcionarje Državnega zbora RS z dne 13. 4. 2023. Organ je povedal, da gre za akt, ki ga sprejme mandatno volilna komisija DZ in ni vezan na obdobje posameznega mandata ter zavezuje funkcionarje do spremembe. V omenjenem pravilniku ni določbe, ki bi na splošno urejala in omejevala uporabo naprave zgolj za službene namene. Gre za pravico uporabe mobilnega telefona, ki je omejena s stroški kritja uporabe. Na vprašanje, ali imajo funkcionarji /zaposleni kakšno obveznost beleženja službene komunikacije oziroma ali so obveščeni o možnosti nadzora nad službenimi sredstvi (službeni mobilni telefon, službena elektronska pošta), je organ odgovoril, da je poslovanje z dokumentarnim gradivom urejeno z Navodilom o pisarniškem poslovanju v DZ. V 18. čl. 6 odst. tega navodila je določena obveznost naslovnika, da pošto v elektronski obliki, ki vsebuje informacije, pomembne za delo DZ, in je prejeta na službeni elektronski naslov, nemudoma posreduje na elektronski naslov glavne pisarne gp@dz-rs.si za nadaljnje postopke evidentiranja. Organ je pojasnil, da je to obveznost naslovnika, ki je v domeni vsakega posameznika. Na vprašanje, kako se je postopalo z mobilnim telefonom po prenehanju funkcije predsednice DZ, je organ odgovoril, da je takratna predsednica DZ ob nastopu funkcije prevzela službeno mobilno napravo in prejela tudi novo službeno mobilno telefonsko številko. Ob prenehanju mandata ji je bil mobilni telefon prenesen v last, v skladu z zgoraj navedenim pravilnikom. Njena službena telefonska številka pa je bila ob prenehanju mandata izključena, naročniško razmerje z DZ pa je poteklo. IP je nadalje pozval organ, da pojasni, kako in kje je iskal to komunikacijo, oziroma na kakšen način in po katerih kriterijih je bilo opravljeno iskanje (katere naprave, evidence, informacijski sistemi in drugi viri so bili preverjeni, pri katerih osebah oziroma organizacijskih enotah ter za katero obdobje, ali je vprašal tudi v zahtevi omenjene poslanke oz. poslance, ki so še vedno v DZ). Organ je povedal, da je svoj ugotovitveni postopek glede iskanja dokumenta opisal v izpodbijani odločbi. Organ je najprej vpogledal v svoj informacijski sistem UDIS, in sicer v zadevo, v okviru katere je potekal postopek za imenovanje ustavnih sodnikov, št. zadeve 700-03/25-0003. Postopek imenovanja je javno dostopen oz. objavljen na spletni strani DZ v okviru zakonodajnega postopka št. EPA 2711-IX. IP ugotavlja, da ob primerjavi popisa spisa in javno objavljenih dokumentov v okviru EPA, niso vsi dokumenti javno objavljeni zaradi varstva osebnih podatkov. IP je vpogledal v spis in ugotovil, da zahtevani SMS ni zaveden v spisu. Nadalje je organ v dokumentnem sistemu UDIS iskal zahtevani SMS po ključnih besedah. IP je to opravilo ponovil na način, da se je v orodno vrstico »search for« v okviru zadeve, vhodni dokumenti in izhodni dokumenti, vnesla naslednja beseda: »* *«. IP je ugotovil, da je pod »zadevo« en zadetek, ki ni v povezavi z zahtevano informacijo, pri »vhodnem dokumentu« je zadetkov 16. IP je ugotovil, da so dokumenti sicer povezani tudi s spisom, ki ga organ vodi v postopku po ZDIJZ (št. 010-08/26-10), ne vsebujejo pa zahtevanega SMS sporočila ali druge elektronske komunikacije s to vsebino,  pri »izhodni dokumenti«  je zadetkov 12. IP je z vpogledom ugotovil, da ne vsebujejo zahtevanega SMS sporočila ali druge elektronske komunikacije s to vsebino. IP ob tem ugotovi, da sistem išče na način, da posebej najde tudi samo »« in  »« ter izpeljanke, ločeno. IP je ponovil opravilo še za »**« IP je ugotovil, da sta pod »zadevo« dva zadetka, ki nista v povezavi z zahtevano informacijo, pri »vhodnem dokumentu« je zadetkov 18. IP je z vpogledom ugotovil, da so dokumenti sicer povezani tudi s spisom, ki ga organ vodi v postopku po ZDIJZ (št. 010-08/26-10), ne vsebujejo pa zahtevanega SMS sporočila ali druge elektronske komunikacije s to vsebino,  pri »izhodni dokumenti«  je zadetkov 78. IP je ugotovil, da ne vsebujejo zahtevanega SMS sporočila ali druge elektronske komunikacije s to vsebino. Organ je pojasnil, da je število zadetkov vezano na pristojnosti DZ v povezavi s Sodnim svetom. IP je ob tem prav tako ugotovil, da sistem išče na način, da posebej najde tudi samo »« in  »« ter izpeljanke, ločeno.

(10) Organ je povedal, da je v prvem postopku po ZDIJZ v pregled vključil zgolj informacijski sistem za vodenje evidence dokumentarnega gradiva UDIS in ni posebej vpogledal v nobeno napravo (mobitel), ker za naveden vpogled ZDIJZ zavezancu ne daje pravne podlage oziroma pristojnosti za izvedbo vpogleda. V ponovljenem postopku pa se je organ obrnil tudi na poslanske skupine (v skladu z običajno prakso, ne pa na posamezne funkcionarje). Organ je v ponovljenem postopku pozval kabinet predsednika DZ (dne 15. 4. 2026), MVK (dne 15. 4. 2026) in poslanske skupine (dne 15. 4. 2026) k predložitvi SMS sporočil oz. drugih elektronskih komunikacij, na način, da je povzel zahtevo prosilca. IP je vpogledal v odgovore in ugotovil, da nihče od pozvanih ni predložil informacij, vezanih na vsebino zahteve. Na vprašanje IP, ali je organ o vsebini zahtevnih informacij vprašal tudi poslanke oz. poslance, ki so omenjeni v samem spisu in so še vedno v DZ, je organ povedal enako, kot že zgoraj, da se je obračal izključno na poslanske skupine, ne pa na posamezne funkcionarje, ker organ oziroma uradna oseba po ZDIJZ vselej komunicira s sekretarjem poslanske skupine. To velja za opravljanje vseh del in nalog iz pristojnosti DZ, ki so vezane na poslanske skupine oziroma poslance in poslanke.

(11) IP je nadalje pozval organ, da pojasni, kaj je naredil z zahtevo za zavarovanje dokazov (ali jo je obravnaval, na kakšen način in kdo). Organ je odgovoril, da prosilec v svoji zahtevi z dne 10. 3. 2026 ni zahteval zavarovanja dokazov, zato se v prvem postopku organ z zavarovanjem dokazov ni ukvarjal. Zahteva za zavarovanje dokazov je bila vložena po vročeni odločbi, in sicer 6. 4. 2026, po tem, ko je prosilec dne 2. 4. 2026 vložil pritožbo na odločbo št. 010-010/26-10/2 dne 2. 4. 2026. Organ je pritožbo z njeno dopolnitvijo odstopil IP dne 7. 4. 2026, ker je ocenil, da svoje odločitve ne bo spremenil. V ponovljenem postopku je organ obravnaval zahtevo za zavarovanje dokazov na način, da je v izpodbijani odločbi z dne 4. 5. 2026 pojasnil, da nima pristojnosti niti dostopa, da bi pregledoval elektronski predal ali službeni telefon funkcionarja, posledično ni izvedel vpogleda v službeni telefon predsednice DZ, glede na podani predlog.

(12) IP je dne 13. 10. 2026 posredoval zapisnik iz ogleda in camera v seznanitev prosilcu, ki je še isti dan odgovoril, da ogled in camera ni razjasnil ključnih spornih dejstev, ali je zahtevana komunikacija obstajala oziroma bila prejeta in ali so o njej obstajale druge elektronske ali dokumentarne sledi. Prosilec očita, da IP ni usmeril iskanja neposredno v konkretne nosilce oziroma vire zahtevane komunikacije. Navaja, da ostaja nerazjasnjeno ravnanje po njegovem predlogu za takojšnje zavarovanje dokazov z dne 6. 4. 2026. Predlog je bil istega dne, pravočasno poslan tako organu kot IP. Organ je pritožbo že naslednji dan 7. 4. 2026 odstopil IP, takratna predsednica DZ pa je funkcijo opravljala še do 10. 4. 2026. Obstajalo je torej konkretno časovno obdobje, v katerem je bilo mogoče preveriti oziroma zavarovati obstoječe dokazne sledi. Zato ni dovolj pojasnilo, da organ ni imel pravne podlage za pregled vsebine telefona. Prosilec zatrjuje, da njegov predlog ni obsegal le tega, ampak tudi pridobitev izjave, evidentiranje dejanskega stanja ter preveritev morebitnih varnostnih kopij, arhivov in drugih IT-sledi. Prosilec meni, da iz zapisnika ni razvidno, da bi IP ugotovil, kaj je bilo pri organu med prejemom predloga za zavarovanje dokazov dne 6. 4. 2026 in odstopom le tega skupaj s pritožbo IP kot pritožbenemu organu dejansko storjeno, kateri ukrepi so bili pretehtani in zakaj ni bil izveden niti manj invaziven ukrep za ohranitev dokazov. Iz zapisnika o ogledu in camera sicer izhaja, da so ocenili pritožbo kot neutemeljeno, kar prosilca navaja na sklepanje, da zato tudi niso izvedli nobenega ukrepa za ohranitev oziroma zavarovanje sledi in dokazov zahtevane komunikacije. Prosilec je še dodal, da iz zapisnika ni razvidno, da bi bila preverjena konkretna navedba glede komunikacije prof. Petrovca s takratno predsednico DZ v zvezi z isto kandidaturo. Ne glede na odločitev IP o njegovem položaju stranskega udeleženca, gre po mnenju prosilca za konkretno dokazno informacijo, ki bi jo bilo treba preveriti oziroma dokazno oceniti. Prosilec meni, da ostajajo nerazjasnjena najmanj naslednja odločilna dejstva: status in razpoložljivost relevantne naprave in naročniškega razmerja med 6. in 10. 4. 2026, konkretno ravnanje ob predlogu za zavarovanje dokazov, obstoj drugih tehničnih oziroma dokumentarnih sledi ter konkretne informacije, ki jih je IP posredoval, zato predlaga še dopolnitev postopka.

Glede kriterija materializirane oblike

(13) Definicija informacije javnega značaja je opredeljena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ in določa tri osnovne kriterije, ki morajo biti podani kumulativno. Med njimi je nesporno tudi »kriterij materializirane oblike«, ki je opredeljen kot pogoj, da se informacija nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (dalje dokument). Glede na navedeno ni nobenega dvoma, da so organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, dokumentov, ki so že nastali, v praksi je uporabljen tudi izraz t.im. »surovih« informacij, in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. To je torej bistvo »kriterija materializirane oblike«, da informacija, ki je predmet zahteve, že obstaja.

(14) Osnovni predmet zahteve je SMS sporočilo, ki naj bi ga prejela bivša predsednica državnega zbora, na službeni mobilni telefon od gospe, po vsebini pa se nanaša na kandidate za ustavne sodnike, v času zadnjega postopka izbire. IP ugotavlja, da je gospa zanikala obstoj takega SMS sporočila na službenem telefonu, zanikala pa je tudi, da bi v tej zvezi karkoli zavedla v informacijski sistem organa. IP se je na ogledu in camera prepričal, da v informacijskem sistemu organa zahtevane informacije ni. Prav tako pa tudi Pravilnik o uporabi službenih informacijsko-komunikacijskih naprav za funkcionarje Državnega zbora RS z dne 13. 4. 2023, ki ga je predložil organ, funkcionarjev ne omejuje zgolj na službeno uporabo naprave niti jih ne zavezuje, da bi morali službeno komunikacijo v napravi zavesti v informacijski sistem organa. Pravilnik določa, da imajo javni funkcionarji pravico do stalne uporabe naprave do prenehanja opravljanja funkcije, obveznosti iz naročniškega razmerja in da morajo z napravo ravnati skrbno, v ničemer pa ne posega v samo vsebino komunikacije. Tudi Navodila o pisarniškem poslovanju v DZ ne urejajo oziroma ne zajemajo SMS sporočil, temveč so navodila omejena na pisarniško poslovanje v fizični obliki in prejem pošte v elektronski obliki. Organ torej ne razpolaga z internimi navodili/akti, ki bi določali, da funkcionarji ne smejo uporabljati službenega telefona tudi v zasebne namene niti ni posebej urejeno, pod kakšnimi pogoji se lahko izvaja morebiten nadzor te komunikacije in posega v ustavno zagotovljeno pravico do tajnosti komunikacij (37. člen Ustave RS). To pomeni, da je gospa, ob odsotnosti regulacije v zakonu in internih aktih, utemeljeno pričakovala, da gre za zasebno komunikacijo, ne glede na to, da je ta potekala preko službenega telefona. Lastništvo delovnih sredstev namreč delodajalcem ne dovoljuje, da neomejeno in brez da bi bili izpolnjeni vnaprej določeni pogoji za takšen poseg, posegajo v pravico do tajnosti komunikacije, ki je v obravnavanem primeru tudi del pravice do zasebnosti na delovnem mestu. Ob tem je imenovana sama izjavila, da je z gospo komunicirala zgolj zasebno. Zgolj dejstvo, da gre za službeni telefon, tako samo po sebi delodajalcu (organu) ne daje pravice, da bi prosto vpogledoval v telefon in bral SMS sporočila ter tako posegal v pravico do komunikacijske zasebnosti na delovnem mestu. V konkretnem primeru je namreč predmet spora, primarno sam obstoj SMS sporočila prejetega s strani gospe, saj zgolj trditev prosilca, da ta SMS obstaja samo po sebi zagotovo ni dokaz o njegovem dejanskem obstoju, kljub sklicevanju prosilca na izjavo, poleg tega pa gre tudi za vprašanje, ali ima ta SMS vsebino, kot jo navaja prosilec v svoji zahtevi, torej da gre za »službeno komunikacijo na temo ustavnih sodnikov«, kar pa drugače, kot z vpogledom v mobilni telefon in z branjem vsebine samega SMS sporočila, če bi ta obstajal, ne bi bilo mogoče preveriti. Glede na to, da ni znan podatek, kdaj naj bi gospa posredovala zahtevani SMS, bi bilo dejansko treba prebrati vsa njena SMS sporočila, da bi po vsebini našli zahtevanega. Na ta način bi grobo posegli v ustavno zavarovano pravico do komunikacijske zasebnosti. Ustava RS v 37. členu namreč zagotavlja tajnost pisem in drugih občil. Samo zakon lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upoštevata varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Iz navedene določbe je razvidno več pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za dopustnost posega v tajnost pisem in drugih občil, kadar gre pri tem tudi za poseg v zasebnost: 1) poseg je mogoč samo na podlagi določenega zakonskega pooblastila, 2) poseg mora ex ante odobriti sodišče, 3) poseg mora biti časovno omejen, 4) poseg je dopusten, če je nujen za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države[1]. V obravnavanem primeru omenjeni pogoji niso izpolnjeni. Postopek dostopa do informacij javnega značaja je namreč upravni (in ne kazenski) postopek, zato IP nima podlage, da bi pridobil sodno odredbo za vpogled v mobilni telefon za namen spremljanja vsebine elektronske komunikacije. Takšna je tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je v zadevah Copland proti Združenemu kraljestvu (2007) in Bărbulescu proti Romuniji (2017) postavilo temeljna načela in pogoje, pod katerimi lahko delodajalec nadzoruje elektronske komunikacije zaposlenih na delovnem mestu, ne da bi s tem kršil 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), ki varuje pravico do spoštovanja zasebnega življenja in dopisovanja. Ti pogoji so: (1) zaposleni mora biti vnaprej jasno in izrecno obveščen o možnosti, naravi ter obsegu nadzora, (2) delodajalec mora imeti zakonite in tehtne razloge za uvedbo nadzora z upoštevanjem, da namena ni mogoče doseči z manj invazivnimi metodami in (3) zaposleni mora imeti možnost podati svoje stališče. Eden od ključnih pogojev je torej predhodno obvestilo delodajalca zaposlenemu o možnosti nadzora, ki v obravnavanem primeru, kot ugotovljeno zgoraj (glede na odsotnost določb o tem v internem pravilniku organa), ni bil izpolnjen. Gospa je, ob odsotnosti internih navodil, ki bi jo seznanjala z morebitnim nadzorom komunikacije na službenem telefonu, utemeljeno pričakovala, da je njena komunikacija na telefonu zasebna, če tudi je bil to službeni telefon. Zgolj to, da je nekdo javni funkcionar, namreč ne pomeni, da nima nobene pravice do zasebnosti na delovnem mestu. Pri razkritju podatkov o javnih funkcionarjih v smislu prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je zato treba tehtati, ali gre za podatek, ki je neposredno povezan z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V konkretnem primeru organ z zahtevanim SMS sporočilom dejansko ne razpolaga, da ta ne obstaja, pa zatrjuje tudi gospa sama kot ena od dveh udeleženk te (domnevne) medsebojen komunikacije. IP ob tem ni sledil predlogu prosilca za zaslišanje, ker s pomočjo izvedbe tega dokaza, ne bi mogli ugotoviti drugačnega dejanskega stanja, niti spremeniti ugotovitve, da organ z zahtevanim SMS sporočilom dejansko ne razpolaga. kot priča namreč ne bi mogel, iz prve roke, izpovedati o tem, ali, kdaj in komu so bila ta SMS sporočila dejansko poslana, ker v to komunikacijo neposredno ni bil vključen. Zgolj navedba, da je bil seznanjen, da naj bi komunikacija (med drugima dvema osebama) potekala, pa še ne izkazuje, da dejansko je potekala in predvsem ne spremeni ugotovitve, da organ z njo ne razpolaga.

(15) Glede na odgovor gospe ter ugotovitve na ogledu in camera IP ne dvomi, da organ ne razpolaga z zahtevanimi informacijami od prve do tretje alineje zahteve, kar pomeni, da kriterij materializirane oblike ni podan. V tej zvezi je zato neutemeljen očitek prosilca, da IP ni usmeril iskanja neposredno v konkretne nosilce oziroma vire zahtevane komunikacije, saj navedeno ne drži. IP je pozval gospo, da se glede zahtevne komunikacije izjasni. Ob tem IP ni sledil predlogu prosilca za drugačno dopolnitev ugotovitvenega postopka, usmerjeno v zaslišanje poslancev in tretjih oseb kot prič. Izvedba teh dokazov namreč ne bi pripomogla k ugotovitvi za ta postopek relevantnih dejstev, to pa je, ali so zahtevane informacije v posesti organa, torej ali organ z njimi razpolaga. Ključno je namreč, da je zavezanec po ZDIJZ organ in ne posamezna oseba, zaradi česar IP nima pristojnosti, da bi od tretje osebe, konkretno od gospe, zahteval izročitev mobilnega telefona za ugotavljanje, ali je izpolnjen kriterij materializirane oblike v smislu definicije informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ.

Glede predloga prosilca za zavarovanje dokazov

(16) Prosilec nadalje vztraja, da ostaja nerazjasnjeno ravnanje po njegovem predlogu za takojšnje zavarovanje dokazov z dne 6. 4. 2026, ki ga je vložil kot dopolnitev pritožbe zoper prvo odločbo organa št. 010-01/26-10/2 z dne 2. 4. 2026, v katerem je predlagal: - takojšen vpogled v službeni telefon glede obstoja zahtevanih SMS sporočil, - sestavo uradnega zapisnika o ugotovljenem dejanskem stanju, - pridobitev izjave predsednice DZ RS pred prenehanjem mandata glede morebitnega posedovanja relevantne komunikacije,- preverbo obstoja varnostnih kopij, arhivov ali drugih IT zapisov pri organu.

(17) Kot je bilo ugotovljeno že zgoraj, niti organ niti IP v postopku po ZDIJZ, brez sodne odredbe pristojnega sodišča, nimata pravice zahtevati izročitve mobilnega telefona javnega funkcionarja in vpogledati v njegovo vsebino, ker jima slednje prepoveduje 37. člen Ustave RS. Predlog prosilca je zato neutemeljen in nima zakonske podlage, ne glede na čas, ko je bil predlog dan, torej, da je bila bivša predsednica DZ RS takrat še javna funkcionarka in je imela službeni telefon. V izogib ponavljanju se IP v tem delu sklicuje na utemeljitev v točki 14. te odločbe.

(18) IP je v pritožbenem postopku pridobil tudi izjavo nekdanje predsednice DZ RS, ki je sporočila, da zahtevana komunikacija ne obstaja, prav tako pa je bilo tudi pri organu ugotovljeno, da ne razpolaga z zahtevano informacijo, torej da ne obstajajo varnostne kopije, arhiv ali drugi IT zapisi, kar je predlagal prosilec. Glede predloga prosilca, da naj »IP preveri navedbo glede komunikacije s takratno predsednico DZ v zvezi z isto kandidaturo«, pa IP poudarja, da mora prosilec v skladu s 140. členom ZUP natančno navesti dejstva in zanje predlagati jasne ter konkretne dokaze. Dokazni predlog mora biti oblikovan tako, da je iz njega nedvoumno razvidno, katero zakonsko dokazno sredstvo naj organ sploh izvede in katero pravno pomembno dejstvo naj se s tem ugotovi. IP ugotavlja, da je prosilčev predlog nejasen in nedoločen, saj iz njega ni mogoče razbrati, kakšno procesno dejanje oziroma izvedbo dokaza prosilec od IP pričakuje (ali predlaga vpogled v listine, zaslišanje navedenih oseb ali kaj drugega). IP je zato predlog prosilca zavrnil že iz tega razloga. Ob tem pa še dodaja, da tudi izvedba tega dokaznega predloga ne bi pripomogla k drugačni ugotovitvi dejanskega stanja, saj tudi če navedene osebe zatrjujejo, da je dejansko stanje drugačno, to ne spremeni dejstva, da organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, kar je ključna ugotovitev v tem postopku. Niti IP niti organ pa v upravnem postopku, v okviru danih pristojnosti, nimata podlage, da bi od drugih organov ali oseb, ki morebiti razpolagajo z zahtevano informacijo, pridobivala informacije, ki jih prosilec želi, zato, da bi zadostila njegovi zahtevi. ZDIJZ namreč jasno določa, da je posamezni organ dolžan omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, ni pa dolžan ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, niti informacij pridobivati od tretjih oseb.

(19) Na odločitev IP pa ne vpliva niti sklicevanje prosilca na sodbo Splošnega sodišča Evropske unije v zadevi T-36/23, The New York Times Company proti Evropski komisiji, v kateri je bilo obravnavano vprašanje dostopa do SMS-sporočil in obveznosti institucije s tem v zvezi. IP se namreč strinja s prosilcem, kot je potrdilo tudi sodišče, da je zakonodaja o dostopu do informacij tehnološko nevtralna, kar pomeni, da sama oblika oz. format dokumenta nista pomembna, ključna je vsebina, da se sporočilo nanaša na politiko, odločitve ali delo organa. Vendar pa IP opozarja, da je predpogoj, ko govorimo o informacijah javnega značaja, da organ z dokumentom dejansko razpolaga in da je mogoče ugotoviti, da se vsebina nanaša na delo organa. V zadevi T-36/23 je sodišče očitalo komisiji, da ni dokazala, da sporočila ne obstajajo več, saj ni podala nobene verodostojne in jasne razlage, kako, kje in ali sploh je ta sporočila iskala, za razliko od postopanja organa in IP v obravnavanem primeru, v katerem je bila poizvedba opravljena neposredno pri osebi, ki naj bi sporočilo prejela, pa je slednje zanikala obstoj SMS sporočila, prav tako je bil pregledan tudi dokumentarni sistem organa po ključnih besedah in je bilo ugotovljeno, da organ z zahtevano informacijo ne razpolaga. Prav tako je bilo nesporno ugotovljeno, da organ nima pravil, po katerih bi bila vsa komunikacija, izvedena preko službenih telefonov, službene narave, imenovana posameznica pa ni imela prepovedi uporabe mobilnega telefona v zasebne namene (ta ni bila omejena). Tudi v primeru, če bi šlo za službeno komunikacijo – kar imenovana zanika, pa je ne bi bila dolžna evidentirati v dokumentacijski sistem organa oziroma te obveznosti ne določa noben interni akt niti veljaven predpis. To pomeni, da je dejansko stanje v obravnavanem primeru ugotovljeno popolno in v skladu z načelom materialne resnice. Sodišče pa ni očitalo komisiji, da ni zasegla komunikacije in vpogledala v sam mobilni telefon, kot predlaga prosilec v obravnavanem primeru. Kot zgoraj že pojasnjeno, za takšen poseg v tajnost komunikacije v postopku po ZDIJZ ni podlage, ne pred Splošnim sodiščem Evropske unije niti v pritožbenem postopku pred IP.

(20) Prosilec nadalje očita, da v postopku po ZDIJZ ni prejel dveh elektronskih sporočil z dne 4. 2. in 12. 2. 2026, ki naj bi ju poslal na službene naslove nekaterih članov poslanske skupine Svoboda in predsednici DZ, in sta po njegovi oceni tudi predmet zahteve.

(21) Kot je IP ugotovil na ogledu in camera se elektronska pošta, ki je prejeta na službeni elektronski naslov javnega funkcionarja (ali javnega uslužbenca zaposlenega pri organu) ne evidentira avtomatično v dokumentarni sistem organa, temveč jo mora ta posameznik posredovati na naslov glavne pisarne, če oceni, da vsebuje informacije, pomembne za delo DZ. Odločitev, katero elektronsko pošto, prejeto na svoj elektronski naslov, bo posameznik, posredoval naprej organu, je torej v njegovi presoji in organ na to nima vpliva. IP v okviru pregleda dokumentnega sistema UDIS ni našel omenjenih elektronskih sporočil, zato o njiju ne more odločati, niti z vidika, ali ustrezata zahtevi prosilca, niti ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja. Kot navedeno že zgoraj, v okviru veljavne zakonodaje namreč niti organ sam niti IP v pritožbenem postopku nimata pristojnosti, da bi pregledala elektronski predal posameznega javnega funkcionarja (ali javnega uslužbenca) in ugotovila, ali bi določena elektronska pošta, ki je službene narave, morala biti evidentirana v sistem dokumentarnega gradiva, pa temu ni tako, saj pogoji za poseg v pravico do komunikacijske zasebnosti niso izpolnjeni[2].

(22) Prosilec je v zadnji alineji zahteval tudi dostop do dokumentov ali zapise, ki so nastali pri ugotavljanju obstoja ali preverjanju navedene komunikacije, do odločitve o pričujočem zahtevku za informacije javnega značaja, če je organ takšno preverjanje opravil. V tem delu je zahteva prosilca usmerjena v prihodnje (bodoče) dokumente, ki v času vložitve zahteve niso obstajali, saj so vezani na samo zahtevo in ki naj bi jih organ »ustvaril« ob reševanju zahteve iz prve do tretje alineje, kar pomeni, da je pritožba prosilca tudi v tem delu neutemeljena. Pravica prosilca, da v postopku po ZDIJZ zahteva dokumente, ki v času vložitve zahteve še ne obstajajo, v zakonodaji in sodni praksi ni priznana, saj ZDIJZ zavezuje organe le k posredovanju dokumentov, ki že obstajajo v materializirani obliki.

(23) IP tako ugotavlja, da je organ z izpodbijano odločbo odločil pravilno, zato je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

(24) Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Komentar Ustave Republike Slovenije / Lovro Šturm (urednik) Ljubljana: Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, 2002, str. 399.

[2] Enako stališče je IP zavzel v svoji odločbi št.: 090-15/2013/6 z dne 11. 3. 2013