prosilec - Državni zbor RS

Številka: 090-143/2026/2

Datum: 10. 4. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (dalje prosilec), z dne 2. 4. 2026, zoper odločbo Državnega zbora Republike Slovenije, Šubičeva ulica 4, 1000 Ljubljana (dalje organ), št. 010-01/26-10/2 z dne 2. 4. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 2. 4. 2026 zoper odločbo Državnega zbora Republike Slovenije, št. 010-01/26-10/2 z dne 2. 4. 2026 se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje.

3.   V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je dne 10. 3. 2026 na organ vložil zahtevo po ZDIJZ, v kateri je zahteval, da mu organ v elektronski obliki posreduje naslednje informacije, in sicer:

1. SMS sporočila ali druge elektronske komunikacije (npr. MMS ali sporočila prek drugih komunikacijskih aplikacij), ki jih je gospa, vodja, poslala gospe ali drugim funkcionarjem/kam in javnim uslužbencem/kam DZ RS, in katerih vsebina se nanaša na kandidata/ko za ustavnega sodnika, v času zadnjega postopka izbire, potrditve na Mandatno volilni komisiji in izvolitve zadnjih treh ustavnih sodnikov/c v Državnem zboru;

2. Podatke o datumu in času pošiljanja oziroma prejema navedenih podatkov/sporočil ter morebitnih odgovorov ali nadaljnje komunikacije znotraj DZ ali z drugimi pristojnimi državnimi organi in institucijami, vključno s Sodnim svetom oziroma;

3. Vse dokumente, uradne zaznamke, zapise sestankov ali druge zapise, ki se nanašajo na vsebino navedene komunikacije ali na njeno obravnavo v DZ in njegovih delovnih telesih v okviru postopka izbire, potrditve oziroma izvolitve ustavnega sodnika, vključno s predstavitvijo oziroma obravnavo teh podatkov v poslanski skupini Svoboda;

4. Dokumente ali zapise, ki so nastali pri ugotavljanju obstoja ali preverjanju navedene komunikacije, do odločitve o pričujočem zahtevku za informacije javnega značaja, če je organ takšno preverjanje opravil.

Ob tem je dodal, da ob obstoju morebitnih izjem po ZDIJZ prosi za delni dostop. Prosilec meni, da je bila predsednica Državnega zbora po dostopnih informacijah prejemnica navedene komunikacije, zato šteje, da organ z zahtevano informacijo razpolaga. V času pošiljanja zahtevane komunikacije je pri organu potekal postopek izvolitve ustavnega sodnika, ki predstavlja ustavno določeno pristojnost organa. Prosilec se je ob tem skliceval tudi na javni interes.  

(2) Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 010-01/26-10/2 z dne 2. 4. 2026, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. Odločil je še, da stroškov postopka ni bilo.

(3) V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilca in določbe ZDIJZ ter navedel, da glavna pisarna vodi evidenco dokumentarnega gradiva, ki je temeljna evidenca o opravljanju del in nalog organa. Vodi se o vseh zadevah in dokumentih, ki jih organ prejme (vhodni dokumenti) ali nastanejo pri njegovem delu (izhodni, lastni dokumenti). V skladu z Navodilom o pisarniškem poslovanju so pri organu evidentirani vsi vhodni dokumenti, ki so pomembni za njegovo poslovanje in ki prispejo na naslov Državnega zbora v fizični obliki ali na uraden elektronski naslov v elektronski obliki. Evidentirani so tudi vsi vhodni dokumenti, ki jih prejmejo javni uslužbenci na svoje elektronske naslove, pa jih po ugotovitvi, da gre za službene zadeve, posredujejo v evidentiranje. Evidentiranje izhodnih dokumentov je organizirano tako, da jih po evidentiranju javnega uslužbenca, ki zadevo rešuje v dokumentnem sistemu UDIS, poskenirajo in pripravijo za odpremo uslužbenci glavne pisarne, dokončno odpremijo pa jih v odpravništvu. Dokumenti, ki nastanejo po notranji pobudi v organu, so evidentirani na pobudo tistega javnega uslužbenca, ki je začel nalogo opravljati, oziroma po navodilu predstojnika, ki je to nalogo naložil določenemu javnemu uslužbencu. Elektronska korespondenca med uslužbenci organa oziroma z uslužbenci drugih državnih organov, ki nastane kot pripomoček pri vsakodnevnem delu, se ne evidentira. Med državnimi organi je že nekaj let uveljavljena praksa, da se vsi uradni dokumenti v elektronski obliki pošiljajo na uradne elektronske naslove organov, tudi če so sočasno naslovljeni na elektronske naslove posameznih uslužbencev. Organ dopušča možnost, da med uslužbenci/ funkcionarji po elektronski pošti ali drugih sredstvih komuniciranja prihaja tudi do neposredne komunikacije. Organ v tovrstno komunikacijo nima vpogleda in z njo ne razpolaga. Po mnenju organa tovrstna elektronska komunikacija med uslužbenci/funkcionarji sodi med notranje komuniciranje in ne gre za uradne dokumente v smislu ZDIJZ. V tem primeru bi bila pošta namreč posredovana na uradni elektronski naslov. Te informacije oziroma dokumenti (tudi če obstajajo) niso v posesti organa in organ torej do njih nima dostopa in z njimi ne razpolaga, prav tako pa nima pravne podlage, da bi jih lahko pridobil. Ob tem je organ še dodal, da je v primerih medsebojnih komunikacij oziroma korespondenc treba še posebej izpostaviti, da so zavezanci po ZDIJZ organi in ne npr. posamezni javni uslužbenci, funkcionarji ali predstojniki organov. Kot navedeno, organ nima dostopa niti pristojnosti, da bi pregledoval elektronski predal posameznega uslužbenca/funkcionarja (tako tudi iz mnenja št. 0712-163/2011/2 z dne 1. 9. 2011 in odločb IP št. 090-15/2013/6 z dne 10.03.2013 in št. 090-185/2014 z dne 17.11.2014). Uslužbenci se z nastopom dela v javnem sektorju ali funkcionarji z začetkom opravljanja funkcije namreč ne odpovedo v celoti zasebnosti. V okviru veljavne zakonodaje organ tako nima pristojnosti, da bi pregledal elektronski predal ali sms sporočila uslužbenca/funkcionarja in ugotovil, ali bi določena elektronska pošta ali sporočilo, ki je službene narave, morala biti evidentirana v sistem dokumentarnega gradiva, pa temu ni tako. Vsebina, pošiljanje in sprejemanje zasebnih (npr. elektronskih sporočil ali SMS sporočil) sporočil na delovnem mestu ali pri opravljanju funkcije, ne smejo biti nadzorovani. Na ta način bi namreč posegli v ustavno zavarovano pravico do komunikacijske zasebnosti uslužbenca/funkcionarja. Ustava RS v 37. členu zagotavlja tajnost pisem in drugih občil. Samo zakon lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upoštevata varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. V zvezi z dokumenti, ki jih prosilec zahteva pod 3. točko zahteve, je organ pojasnil, da so predstavitve kandidatov poslanskim skupinam, ki jih Državnemu zboru predlaga predsednik Republike Slovenije sicer del parlamentarne prakse, vendar se na tovrstnih predstavitvah zapisniki ne pišejo. Upoštevaje vse navedeno je organ v skladu z namenom ZDIJZ, zaključil, da v konkretnem primeru ni izpolnjen prvi pogoj iz prvega odstavka 4. čl. ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga oziroma jo ima v posesti. Ker z zahtevanimi dokumenti organ ne razpolaga, oziroma do njih (tudi če obstajajo) nima dostopa, organ pa je dolžan omogočiti prosilcu dostop le do že obstoječih informacij ter ni dolžan ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostil zahtevi prosilca, je zahtevo prosilca zavrnil. Organ je z namenom transparentnosti poslovanja prosilcu posredoval spletne povezave na dokumentarno gradivo, ki je del zakonodajnega postopka pri obravnavi predlogov za izvolitev treh ustavnih sodnikov.  

(4) Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 2. 4. 2026 iz vseh pritožbenih razlogov ter navedel, da se zahteva vsebinsko nanaša na postopek izbire in izvolitve ustavnih sodnikov, kar predstavlja eno temeljnih pristojnosti organa, zato so zahtevane informacije nedvomno povezane z delovnim področjem organa. Pri tem po mnenju prosilca ni odločilno, ali je bila komunikacija formalno evidentirana v sistemu UDIS ali drugi evidenci. Organ si pojem informacije javnega značaja razlaga preozko in formalistično. Prosilec je ob tem opozoril na prakso Sodišča Evropske unije (sodba T-36/23, Stevi in The New York Times proti Evropski komisiji). Po mnenju prosilca tako pri presoji ni odločilna oblika komunikacije niti dejstvo, da informacije niso formalno evidentirane, temveč je bistvena vsebina, povezanost z opravljanjem javne funkcije in dejanski obstoj dokumenta. Prosilec očita organu, da ni razvidno, kakšen ugotovitveni postopek je glede obstoja zahtevanih informacij izvedel (npr. ali je bila vprašana predsednica Državnega zbora o obstoju sms sporočil, ali so bile opravljene poizvedbe v kabinetu predsednice, v poslanski skupini, pri mandatno volilni komisiji, ali je bil preverjen obstoj internih zaznamkov, zapisov), zaradi česar je obrazložitev pomanjkljiva in se je ne da preizkusiti. Po mnenju prosilca se je organ neutemeljeno skliceval na komunikacijsko zasebnost, saj tega ni predhodno preveril. Predlaga, da navedeno preveri IP oziroma da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu v ponovno odločanje.

(5) Organ je dne 7. 4. 2026 odstopil pritožbo prosilca s prilogami v odločanje IP. Ob tem je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.

Pritožba je utemeljena.

(6) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(7) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ. Sporno pa je, ali organ razpolaga z dokumenti v materializirani obliki, ki po vsebini ustrezajo zahtevi prosilca, oziroma vprašanje, ali se zahtevane informacije pri organu sploh nahajajo v obliki dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in ali jih je organ posledično dolžan predložiti prosilcu.

Preizkus izpodbijane odločbe

(8) Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je organ dostop zavrnil, ker ni podan kriterij materializirane oblike, pri čemer je svojo odločitev utemeljiv zgolj na način, da je opisal postopek dela z dokumentarnim gradivom in kakšne so njegove pravice oz. pristojnosti glede dostopa do elektronskega predala in telefona posameznega uslužbenca, nič pa se ni izrekel o tem, kakšen ugotovitveni postopek je v tej zvezi dejansko izvedel. Zgolj popis načina dela organa, katere dokumente je organ dolžan zavesti in česar ne, ne zadosti načelu materialne resnice in popolne ugotovitve dejanskega stanja, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami, zaradi česar je povsem utemeljen očitek prosilca, da iz odločitve organa ni razvidno, da bi izvedel konkreten ugotovitveni postopek glede obstoja zahtevanih informacij. Trditev, da ne razpolaga z zahtevanimi informacijami, mora organ dokazati, kar pa po presoji IP iz izpodbijane odločbe ni razvidno. »Neobstoj dokumenta« kot neobstoj kriterija materializirane oblike je lahko razlog za zavrnitev dostopa, vendar pa bi moral organ konkretno obrazložiti, kakšen ugotovitveni postopek je v tej zvezi izvedel, česar pa organ ni storil.

(9) Ker je izpodbijana odločba v bistvenem delu pomanjkljivo obrazložena, ni sposobna preizkusa, zaradi česar jo je treba odpraviti, saj je organ v postopku zagrešil bistvene kršitve pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevanimi informacijami.

Napotilo organu prve stopnje

(10) V ponovljenem postopku je organ dolžan izvesti celovit ugotovitveni postopek in primarno nesporno ugotoviti, ali razpolaga z zahtevanimi informacijami. Pri tem IP poudarja, da je pravilno stališče organa, da zaradi zahteve za dostop do informacij javnega značaja nima pravice dostopati oziroma pregledovati elektronske pošte ali telefonov uslužbencev. Dejstvo pa je, da med kriterije za opredelitev informacije javnega značaja ne sodi pogoj, da bi morali biti dokumenti pri organu tudi uradno zavedeni oziroma evidentirani. Kar pomeni, da tudi če določen dokument pri organu ni uradno zaveden, to še ne pomeni, da ga ni mogoče obravnavati kot informacijo javnega značaja, če so seveda izpolnjeni drugi pogoji (da organ z dokumentom dejansko razpolaga). Zato je seveda naloga uradne osebe za posredovanje informacij javnega značaja, da izvede celovit ugotovitveni postopek ter preveri, ali obstajajo zahtevane informacije in pojasni, kakšen ugotovitveni in dokazni postopek je ob tem izvedla (npr. poizvedba pri uslužbencih in funkcionarjih, ki naj bi bili vključeni v komunikacijo, ali so bili pošiljatelji oz. prejemniki SMS sporočila ali druge elektronske komunikacije, ali z zahtevano informacijo razpolagajo, ali takšna informacija spada v delovno področje organa, poizvedba pri službah organa, ki so lahko vključene v izbiro in izvolitev ustavnih sodnikov, iskanje po dokumentarnem sistemu po »ključnih besedah«,.ipd..). Šele tako izveden ugotovitveni postopek bo zadostil načelu materialne resnice in popolne ugotovitve dejanskega stanja, do česar je prosilec upravičen.

(11) Ko bo organ razjasnil, konkretno kateri dokumenti so predmet zahteve prosilca glede elektronske korespondence ter ugotovil, ali z njimi (ne)razpolaga, mora preizkusiti morebiten obstoj izjem iz 5. a člena in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter nadalje, ali so te presežene s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, da gre za podatke, ki o povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, pa tudi za podatke o porabi javnih sredstev. IP ob tem opozarja na sodbo Upravnega sodišča RS z opr. št. I U 1551/2011 z dne 18. 1. 2012, iz katere izhaja, da samo dejstvo, da je predmet presoje v postopku po ZDIJZ »elektronska komunikacija«, ne pomeni nujno avtomatičnega zaključka, da ne gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, oziroma da je ugotovitev, ali gre za poslovno ali zasebno komunikacijo eden izmed odločilnih argumentov, ko govorimo o tajnosti občil po 37. členu Ustave RS. V obravnavanem primeru prosilec zahteva SMS oziroma druga elektronska sporočila med uslužbenci organa/javnimi funkcionarji in drugimi državnimi organi, ki so vsebinsko povezani s postopkom izbire in izvolitve ustavnih sodnikov, kar je v pristojnosti organa, iz česar se lahko sklepa, da gre za »poslovno« komunikacijo. Konkretneje pa bo slednje mogoče ugotavljati šele, ko/če bo organ ugotovil, da elektronska komunikacija dejansko obstaja in bo uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja z informacijami seznanjena oz. bo z njimi razpolagala.

(12) Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je pritožba utemeljena, zato je IP izpodbijano odločbo odpravil in vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP.

(13) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe). Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba niti upravni spor.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke