prosilec - Državni zbor RS

POVZETEK:

IP je sledil odločitvi organa v izpodbijani odločbi, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga in pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-186/2025/4

Datum: 18. 6. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spr. in dop; v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 15. 4. 2025, zoper odločbo Državnega zbora Republike Slovenije, Šubičeva ulica 4, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 010-01/24-24/42 z dne 3. 4. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 15. 4. 2025 zoper odločbo Državnega zbora Republike Slovenije, št. 010-01/24-24/42 z dne 3. 4. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 19. 3. 2025 na organ naslovil dve vsebinsko enaki zahtevi za posredovanje dokumentacije, ki je nastala v letih 2023, 2024 in 2025 na osnovi vseh njegovih sporočil in opozoril, skupaj z vsemi ustreznimi dokazi, da se na spletni tržnici ….com prodaja zelo veliko neživilskih proizvodov, ki so neskladni s predpisi ter predstavljajo resna varnostna, zdravstvena ter okoljska tveganja za ljudi in celotno okolje.

O zahtevah prosilca je organ odločil z odločbo, št. 010-01/24-24/42 z dne 3. 4. 2025, s katero je zahtevi prosilca zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

Zoper odločbo organa je prosilec, dne 15. 4. 2025, po elektronski pošti, vložil pritožbo, v kateri izraža svoje nestrinjanje z odločitvijo organa, saj meni, da ni mogoče, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

IP je dne 25. 4. 2025 prejel dopis organa, št. 010-010/24-24/49 z dne 24. 4. 2025, s katerim mu je ta v pristojno reševanje odstopil pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Na podlagi poziva IP, št. 090-186/2025/2 z dne 12. 5. 2025, je organ IP, dne 15. 5. 2025, po elektronski pošti, posredoval dopis, št. 010-01/24-24/52, v katerem je uvodoma pojasnil svojo funkcijo oz. svoje osnovne naloge. Ker so v skladu s 3. členom Ustave Republike Slovenije zakonodajna, izvršilna in sodna veja oblasti ločene, se organ ne sme opredeliti ali celo posegati v zadeve iz pristojnosti drugih vej oblasti ter samostojnih in neodvisnih državnih organov. Organ pogoste prejme prošnje posameznikov za razlago določb veljavnih zakonov, pozive, ki opozarjajo na vsebino posameznih določb predpisov ter mnenja, da se ne strinjajo z veljavno ureditvijo. Prošnje, pozivi in mnenja so včasih hkrati ali predhodno naslovljeni tudi na posamezna ministrstva oz. na Vlado. Tudi prosilec svoja sporočila naslavlja na različne naslovnike in jih poziva k ukrepanju glede neustreznih proizvodov na trgu. Organ ob takih pozivih, glede na svoje ustavne pristojnosti, tovrstne posameznike običajno napoti na pristojno ministrstvo, v katerega delovno področje sodi vsebina, ki jo posameznik izpostavlja. V danem primeru pa organ sporočil prosilca ni pošiljal pristojnim ministrstvom ali nadzornim organom, ker je iz nabora naslovnikov teh pozivov in obsežnih prilog razvidno, da jih je pristojnim organom posredoval že sam in da so slednji z njegovimi sporočili, vlogami in zahtevami že seznanjeni in so o njih tudi že odločali. Vsled navedenega organ ponovno navaja, da je v skladu z ustavnim načelom delitve oblasti za izvrševanje predpisov in za izvajanje nadzora nad njihovim izvrševanjem pristojna Vlada, zakonodajni organ pa nima pristojnosti usmerjati dela izvršilne veje oblasti oz. usmerjati dela nadzornih organov izvršilne veje oblasti. Organ sicer za upravljanje z dokumentarnim gradivom uporablja informacijski sistem UDIS – Upravljanje Dokumentov Informacijskega Sistema. V sistemu UDIS se vodi evidenca zadev in dokumentov (vhodnih, izhodnih in lastnih dokumentov). Zadeve se evidentirajo glede na vsebino kot Splošne zadeve ali ZP zadeve. Splošne zadeve so zadeve vezane na delo organa (npr. operativno delovanje, mednarodne zadeve, javna naročila…), ZP zadeve pa so zadeve vezane na zakonodajni postopek (npr. predlog akta, predlog zakona, zadeve EU, poslanska vprašanja). Organ je glede na vsebino zahteve prosilca ugotavljal, ali so bile zahtevane informacije vsebovane bodisi v dokumentarnem gradivu, ki ga organ vodi pri vsakem zakonu in spremembi ali dopolnitvi zakonov, bodisi v Splošnih zadevah. Organ je pri obravnavi zahteve izhajal iz vsebine zahteve in priloženih (obsežnih) prilog, v katerih prosilec zastavlja vprašanja, prilaga analize, prilaga slike raznovrstnih izdelkov in opozarja na njihove nevarnosti uporabe. Glede na navedeno se je organ pri iskanju gradiva, iz katerega bi izhajala »ravnanja organa oz. dokazi organa o tem kako velika je neurejenost trga s neživilskimi proizvodi«, poslužil ključnih besed oz. iskalnih kriterijev, ki jih je povzel po vsebini in po smislu iz zahtev ter prilog prosilca. Organ je zahtevane dokumente iskal po ključnih besedah, in sicer je v orodno vrstico »search for« vpisal ključne besede »zaščitna oprema«, »nevarni proizvodi«, »neživilski proizvodi«, »neurejenost trga« ter »skladnost proizvodov« in na ta način zahtevane dokumente iskal v evidencah dokumentarnega gradiva. Dopisu je organ priložil zaslonke slike, iz katerih izhajajo rezultati iskanja po prej navedenih ključnih besedah.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

IP ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Iz pritožbene dokumentacije in nadaljnje dopolnitve organa je namreč razvidno, da je organ glede obstoja zahtevane dokumentacije opravil vse potrebne poizvedbe, na podlagi katerih je zaključil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Kot izhaja iz že zgoraj navedenega, je organ zahtevane dokumente v svojem informacijskem sistemu iskal s pomočjo različnih ključnih besed, pri čemer informacijski sistem ni dal nobenih ustreznih zadetkov. Navedeno je organ utemeljil z zaslonskimi slikami, ki jih je tekom pritožbenega postopka poslal IP. Organ je dodatno pojasnil tudi, da elektronskih sporočil prosilca ni pošiljal pristojnim organom, saj je bilo že iz njegovih vlog razvidno, da so bili ti o vlogah že seznanjeni.

Ker organ torej z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, jih prosilcu ne more posredovati. Na podlagi navedenega IP ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z informacijami, ki so predmet zahteve prosilca. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Prosilec v pritožbi tudi ne navaja nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazale na to, da organ z zahtevanimi dokumenti dejansko razpolaga, vendar jih prosilcu ne želi posredovati.

Na podlagi navedenega je IP ugotovil, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato je odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke