prosilec - Državni zbor RS

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil zahtevo za dostop do zahtevane dokumentacije, saj niso bili izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja. IP je v ugotovitvenem delu pritožbenega postopka ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti resnično ne razpolaga in jih zato ne more posredovati prosilcu. IP je zato, na podlagi navedenega, pritožbo prepoznal kot neutemeljeno in jo z odločbo zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-149/2025/4

Datum: 24. 4. 2025

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 2. 4. 2025, zoper odločbo Državnega zbora, Šubičeva ulica 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 010-01/24-24/36 z dne 24. 3. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 2. 4. 2025, zoper odločbo Državnega zbora št. 010-01/24-24/36 z dne 24. 3. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je dne 14. 2. 2025 na organ naslovil šest zahtev za dostop do informacij javnega značaja, v katerih je izpostavil določene nevarne oz. neskladne proizvode na trgu, iz vseh zahtev pa izhaja, da se želi seznaniti z relevantno dokumentacijo o tem, kako je organ sprejel in se v letu 2025 odzval na sporočila in opozorila z vsemi konkretnimi dokazi in utemeljenimi argumenti o tem, kako velika je neurejenost trga z neživilskimi proizvodi. Prosilec je zahteval tudi posredovanje dokumentacije, ki razkriva razsežnost neskladnih in nevarnih proizvodov na trgu, hkrati pa je želel pridobiti informacije tudi o tem, kako je vse to, v veliki meri, posledica neučinkovitega nadzora, predvsem s strani Tržnega inšpektorata Republike Slovenije.

(2) O zahtevah prosilca z dne 14. 2. 2025 je organ odločil z odločbo št. 010-01/24-24/36 z dne 24. 3. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil, saj je ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

(3) Prosilec je dne 2. 4. 2025  vložil pritožbo zoper  izpodbijano odločbo, v kateri izraža svoje nestrinjanje z odločitvijo organa, saj meni, da ni mogoče, da organ ne razpolaga s podanimi dokumenti. Prav tako je izpostavil, da je organ odločil po zakonskem roku.

(4) IP je dne 10. 4. 2025 prejel dopis organa št. 010-08/24-24/44 z dne 8. 4. 2025, s katerim mu je ta v pristojno reševanje odstopil pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

(5) IP je po pregledu zadeve organ, dne 15. 4. 2025, pozval k dopolnitvi odstopljene pritožbe, in sicer je organ zaprosil za pojasnilo, na kakšen način je izvedel ugotovitveni postopek, torej na kakšen način in kje je organ iskal zahtevane dokumente oz. informacije oz. kako so prišli do ugotovitve, da z dokumenti ne razpolaga. IP je organ pozval tudi k utemeljitvi navedb, npr. z zaslonskimi slikami informacijskega sistema ob iskanju po relevantnih iskalnih izrazih, z popisi zadev in drugimi ustreznimi dokazili. IP je dopolnitev prejel dne 22. 4. 2025.

Pritožba ni utemeljena.

(6) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(8) Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

(9) Organi so prosilcem dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj informacijo v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo. Ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

(10) V obravnavanem primeru je sporno, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga. Organ je namreč odločil, da z dokumentacijo iz zahteve prosilca ne razpolaga, prosilec pa temu nasprotuje.

(11) Glede na navedbe organa in prosilca v pritožbenem postopku IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da je ta zahtevo zavrnil, ker je ugotovil, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Iz pritožbene dokumentacije in nadaljnje dopolnitve organa je namreč razvidno, da je organ glede obstoja dokumentacije opravil potrebne poizvedbe. Organ je z vpogledom v sistem za upravljanje z dokumentarnim gradivom informacijskega sistema UDIS z vnosi ključnih besed in nato zaslonskimi slikami teh iskanj izkazal, da vnesenim pogojem ne ustreza noben zapis med podatki oziroma, da dokumenti, ki bi bili poimenovani po iskanih nizih ključnih besed, ali bi te besede vsebovala vsebina vezana na zahteve prosilca, v informacijskem sistemu organa ne obstaja. Organ je dodatno pojasnil tudi, da sporočila prosilca ni pošiljal pristojnim organom, saj je bilo že iz njegovih vlog razvidno, da so bili ti o vlogah že seznanjeni. Ker organ s tovrstnimi dokumenti ne razpolaga, jih prosilcu ne more posredovati.

(12) IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati.

(13) IP tako ugotavlja, da je organ ustrezno ugotovil dejansko stanje, saj je opravil ustrezne poizvedbe in vpogled v evidence in ugotovil, da z dokumenti ne razpolaga. Iz predložene dokumentacije posledično ne izhaja noben sum, da bi organ razpolagal z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne bi želel posredovati, saj je organ ustrezno pojasnil, zakaj z zahtevanimi informacijami ne razpolaga in zahteve ni zavrnil pavšalno, temveč je opravil temeljit vpogled v svoje evidence dokumentarnega gradiva. IP je zato sledil pojasnilom, da organ z dokumenti dejansko ne razpolaga.

(14) V zvezi s pritožbeno navedbo, da je organ odločil po preteku zakonskega roka IP zgolj pojasnjuje, da gre za nebistveno postopkovno kršitev, ki ne vpliva na vsebinsko odločitev v tej odločbi, prav tako pa kršitev roka za izdajo odločbe za prosilca ni imela pravnih posledic, saj organ z dokumenti, ki jih je prosilec zahteval, ni razpolagal.

(15) Na podlagi navedenega je IP ugotovil, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato je odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(16) Posebni stroški v tem postopku niso nastali, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(17) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke