prosilec - Državni zbor RS

POVZETEK:

Organ je prosilcu del zahteve zavrnil, in sicer ker z zahtevano zbirko podatkov po kriterijih prosilca ne razpolaga, in ker prosilec od organa zahteva, da odgovori na vprašanja oziroma pripravi pojasnila, takšna vloga pa ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP je v pritožbenem postopku sledil tem navedbam organa. IP je namreč ugotovil, da prosilec v 2. točki zahteve izrecno navaja vprašanja, na katere pričakuje konkretne odgovore organa, in so vprašanja tudi oblikovana na način, da zahtevajo konkretne odgovore v zvezi z določeno vsebino. IP je tako zaključil, da v tem delu zahteve pogoji za informacijo javnega značaja niso izpolnjeni, zato je pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-87/2025/2

Datum:  20. 3. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 7. 3. 2025, zoper odločbo DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE, Šubičeva ulica 4 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 010-01/25-7/3 z dne 6. 3. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 7. 3. 2025 zoper odločbo DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE, št. 010-01/25-7/3 z dne 6. 3. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 14. 2. 2025 od organa zahteval posredovanje:

1. Vseh pisanj organu (tudi sklepov sestankov delovnih skupin, kjer se je obravnavala problematika neustavnih davčnih pravil) v zadnjih dvajsetih letih, katerih tematika je bila zakonodaja, ki jo je Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vrhovno sodišče) ali Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustavno sodišče) prepoznalo kot ustavnopravno nepravilno (ZDavP-2, nepremičninski davek, ZDDPO, ZDoh, ...). Gre za pisanja, iz katerih naj bi izhajala dolžnostna ravnanja organa po odpravi neustavnosti ali neustavnega ravnanja pristojnih služb in sodišč.

2. Odgovorov na vprašanja (trije sklopi vprašanj), iz katerih bodo razvidna tudi dolžna ravnanja organa o temi »davčni sistem«:

- Prvi sklop kot splošni del zajema vprašanja o razlogih, zakaj Republika Slovenija (v nadaljevanju: RS) razume, da so prispevki zgolj »davki na delovne dohodke«, čeprav je po oceni prosilca jasno, da so prispevki premije za obvezno zavarovanje, in sicer:

• Ali je po vašem mnenju ustavnopravno pravilno, ko in če se premija za obvezno socialno zavarovanje (pokojnine, kot jih predvideva Ustava Republike Slovenije - Ustava) določa v t.i. davčni zakonodaji (konkretno v Zakonu o dohodnini) in ne v zakonodaji, ki naj bi urejala obveznost plačevanja »prispevkov za pokojnine«? V zvezi s tem je pojasnil, da slovenskemu zavarovancu ni zagotovljena temeljna pravica do enakosti (14. člen), saj je njegova obveznost iz naslova pokojninskega zavarovanja povezana s statusom in ne z dohodkom (zaposlena oseba, imetnik deleža, kmet, ...), hkrati pa v področni zakonodaji ni določeno, kakšno premijo sploh mora plačevati zavarovanec (ni osnove). Navaja še, da, slovenska zakonodaja ne omogoča osebam, ki so zavarovani kot npr. imetniki poslovnega deleža v d.o.o. in ki ne morejo zagotoviti plačil prispevkov zaradi objektivnih razlogov (npr. nelikvidnost, stečajni postopek, imetnik nima dohodkov za preživljanje, …), uveljavljati niti znižanja prispevkov niti oprostitve. Ali torej vse tri veje oblasti udejanjajo pravno državo, če ne omogočamo uveljavljanje pravic socialne države, kot so znižanja ali oprostitve (to velja za vse prispevke)?

• Ali je po vašem mnenju ustavnopravno pravilno, če mora plačnik davkov (to ni nujno tudi koristnik pravice) plačati prispevek za pokojnino, hkrati pa koristnik pravice (iz naslova plačanih prispevkov) ni upravičen (t.i. večkratno plačevanje prispevkov)? Gre za primere, ko mora »zavarovanec«, ki je (primeroma) že zavarovan iz naslova delovnega razmerja in ki v istem koledarskem mesecu prejme tudi dohodke iz poslovodenja, avtorske dohodke itd ter mora plačati dodatne prispevke za pokojnino, ki pa ne povečujejo tudi pravice do višje pokojnine (t.i. večkratno plačevanje prispevkov).

• Ali je po vašem mnenju ustavnopravno pravilno, če se pravica iz naslova pokojnine, določa na podlagi »nezadostno utemeljenih političnih« odločitev in ne na podlagi transparentnih in poštenih pravil? Gre za vprašanja, ali je dopustno izplačevati socialno kategorijo (pokojnina) osebam, ki imajo presežno premoženje, prav tako pa gre za vprašanje, kdaj preide pokojnina iz sfere »varčevanja« v sfero t.i. državne pokojnine. Popolnoma jasno je, da moramo, zaradi načela transparentnosti (na individualnem nivoju) razmejiti pokojnino, ki izhaja iz plačanih prispevkov, in pokojnino, ki že preseže plačane prispevke in preide pokojnina v t.i. državno pokojnino (kar mora zagotoviti državni proračun v okviru socialne države).

- V okviru drugega sklopa prosi za vsebinski odgovor na vprašanje evalvacij ukrepov oziroma zakonov, ki jih sprejema organ. V zvezi z zgornjimi navedbami tako prosi, da organ v smislu informacije javnega značaja odgovori na naslednja vprašanja:

• Ali ima organ uvedeno evalvacijo vseh ukrepov (tudi oziroma predvsem v povezavi s SPIRIT), ki so v pristojnosti ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, in če ne, kdaj bo organ uvedel evalvacije? Kdaj se lahko pričakuje uvedbo zakona o davčnem svetovanju, ki bo zagotovil, da se pravice plačnikov davkov dejansko udejanijo preko strokovnih in etičnih davčnih svetovalcev? Kdaj bomo slovenski državljani dobili strokovno analizo vseh ukrepov, ki jih izvaja država (subvencije, davčne olajšave itd.) in so namenjene razvoju podjetništva?

- Tretji sklop pa obsega vprašanja dolžnostnega ravnanja organa z vidika notranjih kontrol, da do neustavnih predpisov ne bi več prihajalo, in sicer:

Ali ministrstvo, pristojno za pravosodje, podaja stališča o morebitnih kršitvah človekovih pravic, ki bi lahko bile povzročene na podlagi predpisov, ki jih sprejemajo vsa ministrstva? Kot primer je izpostavil, da je v javnosti Predlog zakona o elektronskih računih, ki "ne izpolnjuje niti ene alineje" v delu ciljev, kot jo določa Resolucije o normativnih rešitvah. Če je odgovor na vprašanje negativen, potem prosi, da sporoči, kateri organ je v okviru Vlade Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlada) odgovoren, da predlogi predpisov izpolnjujejo napotila iz navedene resolucije. Če je odgovor, da je za udejanjanje te resolucije pristojno sleherno ministrstvo samo, potem prosi za mnenje, ali Vlada in ministrstva delujejo v smeri krepitve pravne države, če Ustavno sodišče razveljavi ali odpravi predpis, ki ga je pripravilo ministrstvo XY (npr. sledenje blaga - ZDavP-2), in če Vlada nima uvedenih nobenih notranjih kontrol, ki bi dejansko varovale človekove pravice, ali Vlada in ministrstva delujejo v smeri krepitve pravne države? Če je dogovor negativen, potem prosi tudi, da organ sporoči, katere notranje kontrole bodo uvedene, da bi lahko organ prejel v sprejemanje "ustavnopravno" pravilne predpise. V zvezi s slednjimi vprašanji je prosilec tudi navedel, kaj se je »zagotovilo« na področju obdavčevanja (vse javne dajatve) v zadnjih tridesetih letih.

(2) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 010-01/25-7/3 z dne 6. 3. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je v delu zavrnil:

- v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ je prosilcu posredoval napotila, kje se nahajajo informacije, ki jih prosilec zahteva pod 1. točko zahteve;

- v preostalem delu, torej v 2. točki zahteve (sklopi vprašanj), pa je zahtevo zavrnil, razen v delu, v katerem je bila odstopljena pristojnemu organu.

Organ je v obrazložitvi zahteve najprej povzel zahtevo prosilca in del zahteve, ki jo je odstopil v pristojno reševanje Ministrstvu za pravosodje ter izpostavil pojem informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Nato se je opredelil glede zahtevanih dokumentov po 1. točki zahteve. Organ je preveril, ali s temi informacijami razpolaga, in ugotovil, da so del dokumentarnega gradiva organa ter pojasnil, kako se v njegovem sistemu upravljanja z dokumentarnim gradivom, torej v sistemu Upravljanje Dokumentov Informacijskega Sistema (v nadaljevanju: UDIS) vodi evidenca zadev in dokumentov (vhodnih, izhodnih in lastnih dokumentov), torej kako se zadeve evidentirajo. Nadalje je glede na vsebino zahteve ugotovil, da bi se lahko zahtevane informacije nahajale v dokumentarnem gradivu, ki ga organ vodi pri vsakem zakonu in spremembi ali dopolnitvi zakonov, ki jih navaja prosilec in so vsebovane v posamezni EP(I). Organ je nato vpogledal v zadeve ZP in ugotovil, da so navedeni zakoni ter spremembe in dopolnitve zakonov evidentirane v osemdesetih EPA(H), pri čemer evidenca dokumentarnega gradiva v ZP zadevah ne omogoča iskanja na način, da bi organ lahko iz dokumentarnega gradiva pridobil informacije/podatke, kot jih zahteva prosilec. Kot iskalne kriterije je pri iskanju uporabil »Vrhovno«, »Ustavno« »sodišče«, » ustavno«, »pravno« in »nepravilno«. Navedeno pomeni, da iz informacijskega sistema dokumentarnega gradiva, ki se vodi v ZP zadevah, organ me more priklicati dokumentov, ki jih zahteva prosilec, prav tako ne obstaja pravna podlaga, ki bi organ obvezovala, da mora voditi dokumentarno gradivo po kriterijih, ki bi ustrezali zahtevi prosilca. Ugotovil je, da je v vsaki EP(I) evidentiranih najmanj petnajst dokumentov, od tega najmanj pet, ki so vezani na vsebino predloga zakona (npr. predlog zakona, obrazložitev predloga zakona, dopisi zainteresirane javnosti, mnenje Zakonodajno pravno-službe - ZPS, predlogi amandmajev po členih predloga zakona v drugi in tretji obravnavi zakonodajnega postopka, magnetogrami sej). V konkretnem primeru bi morala uradna oseba odpreti vsak dokument evidentiran pod EP(O) in pregledati najmanj 400 dokumentov ter poiskati in ugotoviti, ali posamezni dokument vsebuje podatke, ki jih zahteva prosilec. Vsebinsko pregledovanje oziroma analiziranje in vsebinska presoja posameznih dokumentov ter beleženje pri tem ugotovljenih podatkov pa bi predstavljalo ustvarjanje novega dokumenta, kar ni obveznost zavezancev po ZDIJZ. V danem primeru torej ne gre za vprašanje, katere dokumente organ ima, temveč, ali je dolžan na zahtevo prosilca vložiti nesorazmeren vložek časa in truda, da bi vsebinsko analiziral podatke v dokumentih zakonodajnega postopka, ki odražajo vsebino odločb Vrhovnega ali Ustavnega sodišča, in s tem ustvaril nove dokumente z vsebinami, kot jih zahteva prosilec. Dolžnost organa po ZDIJZ je namreč omogočiti dostop do že obstoječih informacij oziroma do dokumenta, ki je že ustvarjen v okviru delovnega področja organa in ne ustvarjanje novega dokumenta. V zvezi s temi navedbami je organ v nadaljevanju izpostavil tudi posamezne primere iz sodne prakse in odločbe IP. V nadaljevanju je organ izpostavil 5. člen Poslovnika državnega zbora in 4. člen Zakona o Državnem zboru, torej načeli odprtosti in javnosti dela organa, nato pa še peti odstavek 6. člena ZDIJZ. Upoštevaje 3. in 4. točko obrazložitve izpodbijane odločbe in z namenom, da bi organ prosilcu pomagal, da pride do želenih podatkov, je organ prosilcu v 6. točki izpodbijane odločbe posredoval številke EPA za vse zakone ter spremembe in dopolnitve zakonov, ki jih je prosilec navedel v zahtevi pod 1. točko ter napotilo na svoje spletne strani. V zvezi z vsebino zahteve, ki se nanaša na »sklepe sestankov delovnih skupin, kjer se je obravnavala problematika neustavnih davčnih pravil«, je organ, glede na vsebino dokumentov zakonodajnega postopka, smiselno zaključil, da te dokumente predstavljajo Poročila pristojnega delovnega telesa, konkretno Odbora za finance, ki so objavljeni na spletni strani Državnega zbora v navedenem zavihku pod naslovom »Poročilo«. Ob tem je organ dodal še, da so pri posameznih zakonih ter spremembah in dopolnitvah zakonov navedene tudi Odločbe Ustavnega sodišča z navedbo številk Uradnih listov RS, v katerih so bile te odločbe objavljene. V zvezi z vsebino zahteve pod 2. točko pa je organ ugotovil, da prosilec od organa zahteva, da odgovori na vprašanja oziroma pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd. Kot je navedel že v 3. točki obrazložitve izpodbijane odločbe, vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oziroma pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd., ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. ZDIJZ ne omogoča oziroma predvideva pravice do priprave odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz odločbe IP št. 090-162/2022 z dne 7. 7. 2022, ki se sklicuje tudi na upravno sodno prakso, npr. sodbe št. I U 1351/2010, št. III U 41/2012, št. III U 339/2012 in št. I U 1130/2012. Tudi v sodbi št. III U 297/2012 je Upravno sodišče izrecno izpostavilo, da so po določbah ZDIJZ (1. in 4. člen) organi dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta. Da dolžnost zavezanca ni v tem, da bi podajal odgovore na vprašanja, to, da posreduje določen dokument, izhaja tudi iz novejše upravno sodne prakse (npr. sodba št. I U 84/2017-15 z dne 20. 6. 2018). V tem delu je tako zahtevo prosilca zavrnil.

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 7. 3. 2025. Navedel je, da zahteval pojasnila s pomočjo vprašanj, s katerimi (v kolikor se na vprašanja odgovori, pa zavezanec tega ni storil) je mogoče dobiti vpogled (z vidika dolžnostnega ravnanja zakonodajne veje oblasti), in sicer v:

- nesistematične zakonodajne rešitve na področju obveznih javnih dajatev, in tudi,

- vprašljivo ravnanje oseb, ki imajo pristojnost v povezavi z obveznimi javnimi dajatvami, saj zakonodajna veja oblasti, kljub temu, da izve za ustavnopravno problematiko izvršilne veje oblasti, očitno ne predlaga rešitev, ki bi ustavnopravno problematiko naslovila, hkrati pa ne izvede nadzora nad izvršilno vejo oblasti, kar bi nezakonita ravnanja oseb z javnimi pooblastili, preprečilo.

Nadalje je navedel še, da na vprašanja iz prejšnjega odstavka zavezanec za informacije javnega značaja, vsebinsko ni odgovoril, kar po mnenju prosilca očitno pomeni, da:

- organ meni, da svojih ravnanj (v povezavi s sprejemanjem »obvezno dajatvene« zakonodaje, tako materialno kot postopkovno in organizacijsko pravno) ne bo spreminjal;

- čeprav slovenski plačniki čakajo na pravico (imamo štiri stopnje reševanja pritožb v davčnih zadevah, kar izredno podaljša čas reševanja) po več kot deset let (s čimer je dokazana izredno »slaba uprava« v smislu načela oziroma »pravice do dobre uprave«), in čeprav Ustavno in Vrhovno sodišče ugotavljata zmotna ravnanja FURS v povezavi z izvajanjem pristojnosti, zavezanec za informacije javnega značaja ne bo uporabil pooblastil nadzora nad izvršilno vejo oblasti.

Glede na podano zahtevo in odgovor na zahtevo, pri čemer organ vsebinsko ni podal nobene listine, iz katere bi izhajalo, da organ izvaja svoje pristojnosti skladno z načeli »dobre uprave«, je prosilec v nadaljevanju podal svoje zaključke, med drugim tudi, da organ kljub seznanjenosti s kršitvami pri izvajanju svojih pristojnosti še ni izdelal niti enega dokumenta, iz katerega bi izhajalo »dolžnostno ravnanje« organa, ki bi zagotovilo pošten davčni sistem pri nas. Glede na to, da Listina EU o temeljnih pravicah v povezavi z 3. členom Zakona o varuhu za človekove pravice jasno določa, da ima slehernik pri nas, pravico do dostojanstva, svoboščin in enakosti ter solidarnosti, je organ zaprosil, da:

- Organ izda dokument, iz katerega bo jasno razvidno, da bodo slovenski plačniki davkov v bodoče (npr. navodila o dejanskem udejanjanju Resolucije o normativni dejavnosti), deležni ustavnopravno nesporne javno dajatvene zakonodaje. Zavezanca za informacije javnega značaja je torej zaprosil, da kreira oziroma pošlje dokument, iz katerega bodo razvidne delujoče notranje kontrole (npr. uvedba risk managementa po ISO 31000, kar bi zagotovilo tudi, da pri nastajanju zakonodaje dejansko sodelujejo vsi deležniki davčnega sistema - javna razprava je prepozen inštrument, …), ki bodo preprečile neustavno javno dajatveni zakon (npr. z obvezno uvedbo presoje deležnikov na odborih, obvezna obravnava davčnega inštituta, kjer stroka jasno in ne nedoumno dokazuje neustavne rešitve zakonov in izvajanje zakonov ipd).

- Nemudoma uvede strokovne nadzore (seveda preko svoji delovnih teles) nad vsemi osebami z javnimi pooblastili, ki nesporno (z vidika davčnopravne stroke) ne izvajajo svojega dela v skladu z načeli dobre uprave.

Podrejeno pa je organ zaprosil, da ne izda dopolnilne odločbe, ampak izda dokument podpore Deklaraciji Zbornice davčnih svetovalcev za izgradnjo poštenega davčnega sistema pri nas. V kolikor pa ne bo izdal dopolnilne odločbe in/ali ne bo izdal oziroma dal podpore deklaraciji, pa bo prosilec štel, da nima namena vzpostaviti ustreznih mehanizmov, ki bi preprečili kršitve človekovih pravic v povezavi z nastajanjem in izvajanjem javno dajatvene zakonodaje. Prosilec bo tako v tem primeru prisiljen iskati »pravico do informacij«, v povezavi z integritetnim delom pristojnih inštitucij, na sodišču.

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, z dopisom št. 010-08/25-7/5 z dne 14. 3. 2025, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, poslal v odločanje IP. Odstopu je priložil zahtevo in izpodbijano odločbo.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(5) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) IP ugotavlja, da prosilec v pritožbi navaja, da mu organ na posamezna postavljena vprašanja ni odgovoril in glede na odločitev organa v izpodbijani odločbi od organa zahteva izdajo:

- dokumenta, iz katerega bo jasno razvidno, da bodo slovenski plačniki davkov v bodoče deležni ustavnopravno nesporne javno dajatvene zakonodaje ter nemudoma uvede strokovne nadzore nad vsemi osebami z javnimi pooblastili, ki nesporno (z vidika davčnopravne stroke) ne izvajajo svojega dela v skladu z načeli dobre uprave;

- podrejeno pa dokumenta podpore Deklaraciji Zbornice davčnih svetovalcev za izgradnjo poštenega davčnega sistema pri nas.

(7) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, sporno v obravnavanem primeru je, ali so izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja

(8) Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(9) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času vložitve zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, ustvarjati novih dokumentov, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, kot je to poudaril v izpodbijani odločbi že organ sam. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov, vendar pa ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov. Torej niti prosilci niti IP nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

(10) Upoštevaje navedeno IP sledi navedbam organa, da vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oziroma pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd. ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ. IP namreč ugotavlja, da prosilec v 2. točki zahteve izrecno navaja vprašanja, na katere pričakuje konkretne odgovore organa, in so vprašanja tudi oblikovana na način, da zahtevajo konkretne odgovore v zvezi z določeno vsebino. Takšna vloga nedvomno ne predstavlja zahteve po ZDIJZ. IP poleg že navedene sodne prakse v izpodbijani odločbi izpostavlja še sodbo Upravnega sodišča št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, iz katere izhaja, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki kot se hrani pri organu. IP tako zaključuje, da v tem delu zahteve pogoji za informacijo javnega značaja niso izpolnjeni.

(11) IP ob navedenem poudarja še, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi v času vložitve zahteve ni razpolagal v materializirani obliki, upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Ob tem IP poudarja še, da v pritožbenem postopku po določbah ZDIJZ nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa oziroma v ugotavljanje, ali bi moral razpolagati z določenimi informacijami. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve, in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do pritožbenih navedb prosilca, ki se nanašajo na njegovo mnenje glede siceršnjega dela in odločanja organa, ne opredeljuje.

(12) Glede dodatnih zahtev prosilca v pritožbi pa IP pojasnjuje še, da prosilec v pritožbi ne more širiti ali spremeniti svoje zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Skladno s 133. členom ZUP in z načelom dispozitivnosti lahko stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom zgolj do odločitve oziroma do izdaje odločbe na prvi stopnji. Ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje (133. člen ZUP). Vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, tako tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa.

Sklepno

(13) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(14) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(15) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke