prosilec - Državni zbor RS

POVZETEK:

Organ je delno zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje dokumentacije v zvezi z ratifikacijo mednarodne pogodbe in konkretnih magnetogramov Odbora za zunanjo politiko. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ utemeljeno zavrnil dostop do zahtevanih magnetogramov, saj so označeni s stopnjo tajnosti INTERNO, skladno z določbami Zakona o tajnih podatkih. Čeprav organ kljub izrecni zahtevi prosilca ni odločal o zahtevi za umik stopnje tajnosti iz obravnavanih magnetogramov, ta pomanjkljivost za odločitev v zadevi ni bila bistvena, ker je IP ugotovil, da niso podani razlogi za umik stopnje tajnosti, saj ni podan prevladujoč javni interes za razkritje obravnavanih magnetogramov.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-483/2024/7

Datum: 14. 2. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 17. 12. 2024, zoper odločbo Državnega zbora, Šubičeva ulica 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 010-01/24-51/3 z dne 2. 12. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja in v zadevi zahteve za umik stopnje tajnosti, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 17. 12. 2024 zoper odločbo Državnega zbora št. 010-01/24-51/3 z dne 2. 12. 2024, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

O zahtevi in izpodbijani odločbi

(1)           Prosilec je 6. 11. 2024 podal dve zahtevi, v katerih je organ prosil za posredovanje:

1. predloga vlade o ratifikaciji mednarodne pogodbe z naslovom Sporazum o sodelovanju na področju varnosti in dolgoročni podpori med Republiko Slovenijo in Ukrajino;

2. zapisnika o postopku ratifikacije mednarodne pogodbe z naslovom Sporazum o sodelovanju na področju varnosti in dolgoročni podpori med Republiko Slovenijo in Ukrajino;

3. objavo mednarodne pogodbe v javnem glasilu Uradni list Republike Slovenije z naslovom Zakon o ratifikaciji Sporazuma o sodelovanju na področju varnosti in dolgoročni podpori med Republiko Slovenijo in Ukrajino;

4. informacije, ali je zaradi podpisa mednarodne pogodbe Sporazum o sodelovanju na področju varnosti in dolgoročni podpori med Republiko Slovenijo in Ukrajino prišlo do zahteve po novih ali spremembe veljavnih zakonskih predpisov;

5. zapis 72. seje Odbora za zunanjo politiko;

6. vsega gradiva, vezanega na vsebino informacije o podpisu Sporazuma o sodelovanju na področju varnosti in dolgoročni podpori med Republiko Slovenijo in Ukrajino in Namero o pridružitvi Republike Slovenije izjavi voditeljev za nadaljnjo podporo Ukrajini »Ukraine Compact«;

7. zapis 58. seje Odbora za zunanjo politiko;

8. zapis 59. seje Odbora za zunanjo politiko.

Prosilec se v obeh zahtevah za primer, če je na del gradiva vezana stopnja zaupnosti iz kateregakoli razloga, sklicuje na drugi odstavek 6. člena ZDIJZ in zahteva umik stopenj tajnosti INTERNO in ZAUPNO.

(2)           Organ je z odločbo št. 010-01/24-51/3 z dne 2. 12. 2024 odločil o obeh zahtevah prosilca z dne 6. 11. 2024 in ugodil zahtevi v delu, ki se nanaša na vse gradivo, vezano na vsebino informacije o podpisu Sporazuma o sodelovanju na področju varnosti in dolgoročni podpori med Republiko Slovenijo in Ukrajino in Namero o pridružitvi Republike Slovenije izjavi voditeljev za nadaljnjo podporo Ukrajini »Ukraine Compact«. V preostalem delu je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ pojasnil, da je pri pregledu dokumentacije ugotovil, da z informacijami, povezanimi z zahtevo prosilca pod točkami 1., 3. in 4., ne razpolaga, zato je zahtevo v tem delu zavrnil. V nadaljevanju obrazložitve odločbe je organ v zvezi z 2., 5., 7. in 8. točko zahteve prosilca ugotovil, da prosilec zahteva prepise zvočnih zapisov sej (v nadaljevanju magnetogram) Odbora za zunanjo politiko, in sicer 72. seje z dne 3. 7. 2024, 24. nujne seje z dne 12. 7. 2024, 58. seje z dne 20. 3. 2014 in 59. seje z dne 21. 3. 2024. Organ je ugotovil, da so bile vse navedene seje skladno s 101. členom Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanj PoDZ-1) zaprte za javnost, ker je Odbor za zunanjo politiko na sejah obravnaval gradivo, ki vsebuje tajne podatke. Magnetogrami navedenih sej Odbora za zunanjo politiko so zato označeni s stopnjo tajnosti INTERNO po Zakonu o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZTP). Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. ZDIJZ kot izjemo od splošnega pravila o prostem dostopu do informacij javnega značaja v 1. točki prvega odstavka 6. člena določa, da se dostop do zahtevane informacije zavrne, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Organ je ugotovil, da so podani zakoniti pogoji za uporabo navedene izjeme za zavrnitev zahteve prosilca pod točkami 2., 5., 7. in 8.

Povzetek relevantnih pritožbenih navedb in postopka

(3)           Organ je 17. 12. 2024 prejel pritožbo zoper odločbo št. 010-01/24-51/3 z dne 2. 12. 2024, v kateri je prosilec navedel, da je razbral, da je bila zavrnitev v točkah 2., 5., 7. in 8. prvega odstavka obrazložitve, kjer je zahteval prepise zvočnih zapisov sej, in sicer 58. seje z dne 20. 3. 2024, 59. seje z dne 21. 3. 2024, 72. seje z dne 3. 7. 2024 in 24. nujne seje z dne 12. 7. 2024. Prosilec predlaga, da IP ponovno preveri dejstva iz izpodbijane odločbe, torej ali je odločitev v skladu z drugim in četrtim odstavkom 6. člena ZDIJZ, 18. členom ZTP, ZUP in drugimi morebitnimi zakonskimi predpisi.

(4)           Organ je pritožbo z dopisom št. 010-01/20-51/5 z dne 23. 12. 2024 kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

(5)           IP je z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja opravil ogled in camera v prostorih organa, pri čemer je nastal zapisnik št. 090-483/2024/4, z dne 9. 1. 2025. Organ je potem IP poslal še dopise št. 060-21/24-0021/7,9, št. 061-21/24-0006/3,4, št.060-21/24-0007/4,5, št. 060-21/24-0008/3,4 in dopis št. 060-21/24-0021/7,9 in 061-21/24-0006/3,4, vsi z dne 16. 1. 2025, v katerih je podal še dodatno obrazložitev ocen možnih škodljivih posledic, ki se nanašajo na obravnavane magnetograme. Organ je 12. 2. 2025 poslal še dodatna pojasnila v elektronskem sporočilu s št. 010-01/24-51/10.

Pritožba ni utemeljena.

(6)           IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7)           Prosilec izpodbija odločbo št. 010-01/24-51/3 z dne 2. 12. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) v delu, ki se nanaša na dostop do magnetogramov sej Odbora za zunanjo politiko, in sicer 72. seje z dne 3. 7. 2024, 24. nujne seje z dne 12. 7. 2024, 58. seje z dne 20. 3. 2014 in 59. seje z dne 21. 3. 2024, o čemer je organ odločil v 2. točki izreka izpodbijane odločbe.

(8)           Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Zakon, ki v Republiki Sloveniji ureja področje tajnih podatkov, je ZTP. IP je zato v pritožbenem postopku ugotavljal, ali zahtevani dokumenti v celoti vsebujejo podatke, ki so kot izjema od prostega dostopa opredeljeni v 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(9)           Izjema tajnih podatkov je odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene, oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke – ZTP. Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. člen ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala, oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.

(10)         Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. člen ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. člen ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. člen ZTP).

(11)         IP je na ogledu in camera pri organu z vpogledom v vse zahtevane magnetograme ugotovil, da se vodijo pod stopnjo tajnosti INTERNO in da so bile ob njihovem nastanku izdelane naslednje pisne ocene škodljivih posledic, ki veljajo do preklica:

- za magnetogram 72. seje z dne 3. 7. 2024 je bila izdelana ocena škodljivih posledic št. 060-21/24-21/9 z dne 5. 7. 2024;

- za magnetogram 58. seje z dne 20. 3. 2024 je bila izdelana ocena škodljivih posledic št. 060-21/24-7/5 z dne 25. 3. 2024;

- za magnetogram 59. seje z dne 21. 3. 2024 je bila izdelana ocena škodljivih posledic št. 060-21/24-8/4 z dne 28. 3. 2024;

- za magnetogram 24. nujne seje z dne 12. 7. 2024 je bila izdelana ocena škodljivih posledic št. 060-21/24-7/5 z dne 25. 3. 2024.

(12)         Vsem obravnavanim dokumentom je pisno oceno škodljivih posledic določila predsednica organa mag. Urška Klakočar Zupančič. Iz navedenega izhaja, da je stopnjo tajnosti dokumentu določila predstojnica organa, torej za to pooblaščena oseba skladno z 10. členom ZTP.

(13)         Nadalje je IP ugotovil, da je v vseh obravnavanih pisnih ocenah škodljivih posledic navedeno, da bi razkritje vsebine posameznega obravnavanega magnetograma, ki se vsi nanašajo na mednarodno dejavnost Republike Slovenije, lahko škodovalo delovanju in izvajanju nalog organa. Z vpogledom v vsak posamezni obravnavani magnetogram je IP ugotovil, je so vsi štirje vidno označeni z oznako tajnosti »INTERNO«, ki je navedena na vsaki strani dokumenta, v glavi in nogi, prav tako so ustrezno označene strani dokumenta, v skladu z Uredbo o varovanju tajnih podatkov (Uradni list RS, št. 50/22).

(14)         Izhajajoč iz vsega navedenega je IP zaključil, da so v obravnavanem primeru glede vseh štirih magnetogramov izpolnjeni vsi formalni pogoji za določitev dokumenta za tajnega, poleg tega pa je pri vseh izpolnjen tudi materialni kriterij.

(15)         Vsebina magnetogramov 24. nujne seje z dne 12. 7. 2024 in 72. seje z dne 3. 7. 2024 se nanaša na pogajanja za sklenitev mednarodnega sporazuma, kar nedvomno spada v področje zunanjih zadev, poleg tega pa tudi v področja varnosti, obrambe, obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije, sisteme, naprave, projekte in načrte, pomembne za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije, znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, pomembne za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije.[1] Vsebina magnetogramov 58. seje z dne 20. 3. 2024 in 59. seje z dne 21. 3. 2024 pa se nanaša na postopke postavitve kandidatov za veleposlanike Republike Slovenije, ki jih Odbor za zunanjo politiko obravnava v skladu s 17.a členom ZZZ-1, kar spada v področje zunanjih zadev. Vsa področja, na katera se nanašajo obravnavani magnetogrami, so navedena kot varovana področja delovanja države po 5. členu ZTP.

(16)         Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da so vsi obravnavani magnetogrami označeni kot tajni na podlagi ZTP, ker sta izpolnjena tako materialni kot formalni kriterij, kar pomeni, da gre za izjemo po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do zahtevanega dokumenta zavrne.

(17)         V nadaljevanju je IP, upoštevaje dejstvo, da se je prosilec v pritožbi skliceval na drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, izvedel še test prevladujočega javnega interesa. Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ pravi, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. IP), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa ZDIJZ v petih alinejah drugega odstavka 6. člena ZDIJZ (ti primeri pa v obravnavanem primeru niso podani, op. IP).

(18)         IP je v konkretnem pritožbenem postopku ugotavljal, ali je interes javnosti za razkritje obravnavanih magnetogramov, ki vsebujejo podatke o pogajanjih za sklenitev mednarodnega sporazuma oziroma podatke iz postopkov postavitve kandidatov za veleposlanike Republike Slovenije, večji od interesa (tudi ta je javni interes) za omejitev dostopa do podatkov iz obravnavanih magnetogramov, ki so opredeljeni kot tajni, zaradi vseh področij iz 5. člena ZTP.

(19)          Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.

(20)         Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje.

(21)         V konkretnem primeru razlogi za varovanje obravnavanih magnetogramov izhajajo iz pisnih ocen škodljivih posledic št. 060-21/24-21/9 z dne 5. 7. 2024, št. 060-21/24-7/5 z dne 25. 3. 2024, št. 060-21/24-8/4 z dne 28. 3. 2024 in št. 060-21/24-7/5 z dne 25. 3. 2024, ki vse kot objekt varstva navajajo delovanje ali izvajanje nalog organa, in sicer z vidika izvajanja zunanjepolitične dejavnosti, za katero je pristojen. Dodatno je organ v dopisih št. 060-21/24-0021/7,9, št. 061-21/24-0006/3,4, št.060-21/24-0007/4,5, št. 060-21/24-0008/3,4 in dopis št. 060-21/24-0021/7,9 in 061-21/24-0006/3,4, vsi z dne 16. 1. 2025, pojasnil, da je zunanja politika je v sodobnem svetu obsežna in raznolika dejavnost držav, s katero skušajo uresničiti lastne cilje v odnosih z drugimi državami, pri čemer so glavni akterji glede na ZZZ-1 ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, organ in predsednik republike, ki skladno s strateškimi dokumenti države (to je Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-1, s spremembami in dopolnitvami), Deklaracija o zunanji politiki Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 53/15), Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 59/19), Resolucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 54/17) in Strategija zunanje politike Republike Slovenije: vključenost, odgovornost, varnost, solidarnost, znanje) sooblikujejo zunanjo politiko. Odbor za zunanjo politiko je v organu glede na Odlok o ustanovitvi delovnih teles Državnega zbora (Uradni list RS, št. 58/18, 90/21 in 68/22 - OdUNDTDZ-7) pristojno delovno telo za področje zunanjih zadev Republike Slovenije. Ena temeljnih nalog zunanje politike je uresničevanje in varovanje nacionalnega interesa države, s čimer se posega v področje mednarodnih odnosov. V nacionalnem interesu so namreč izraženi najpomembnejši dolgoročni interesi države in strateški cilji njene zunanje politike.

(22)          V zvezi z 72. sejo z dne 3. 7. 2024 in 24. nujno sejo z dne 12. 7. 2024 je organ pojasnil, da je predlog za potek seje brez navzočnosti javnosti podal državni sekretar na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. Odbor za zunanjo politiko je na podlagi 101. člena Poslovnika Državnega zbora o predlogu na zaprtem delu seje odločal in ga podprl. Odboru je bila podana ustna informacija o poteku pogajanj za sklenitev mednarodnega sporazuma, ki jih je državni sekretar na podlagi 45a. člena ZZZ-1 dolžan varovati. Ker gre za razpravo, ki je potekala v fazi pogajanj za sklenitev sporazuma s tujo državo, bi lahko razkritje teh podatkov pomenilo tudi potencialno razkritje tajnih podatkov tuje države. V skladu s postopkom sprejemanja mednarodnih pogodb je vsebina le-teh tajne narave, saj tudi vsebina sporazuma še ni usklajena in je predmet usklajevanja tekom pogajanj vse do podpisa. Pri tem je organ dodal, da ima Republika Slovenija z Ukrajino sklenjeno mednarodno pogodbo v zvezi z izmenjavo ali posredovanjem tajnih podatkov (Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Ukrajino o izmenjavi in medsebojnem varovanju tajnih podatkov (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 90/09; BUKVTP), kar predstavlja dodatno podlago in obveznost, da je Odbor za zunanjo politiko dolžan te podatke varovati. V razpravi so bili izpostavljeni tudi podatki o nadaljnji politiki na tem področju, podatki, ki bi lahko vplivali na povečanje varnostne izpostavljenosti Republike Slovenije in podatki, ki bi lahko vplivali na nadaljnje bilateralne odnose ter pozicijo Republike Slovenije v mednarodni skupnosti. Organ je poudaril tudi mednarodnopolitični vidik možnih škodljivih posledic, saj je Republika Slovenija kot članica zveze NATO in EU obvezana k usklajenemu odzivanju na določene krize. Organ je zaključil, da bi z razkritjem vsebine razprav zaprtega dela 72. seje z dne 3. 7. 2024 in 24. nujne seje z dne 12. 7. 2024, ki vsebuje tajne podatke, nepoklicani osebi lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi.

(23)         V zvezi z 58. sejo z dne 20. 3. 2024 in 59. sejo z dne 21. 3. 2024 je organ v elektronskem sporočilu št. 010-01/24-51/10 z dne 12. 2. 2025 pojasnil, da se njuna vsebina nanaša na postopke postavitve kandidatov za veleposlanike Republike Slovenije, ki jih Odbor za zunanjo politiko obravnava v skladu s 17.a členom ZZZ-1. Tekom postopka so tako destinacije napotitve kot tudi osebna imena kandidatov varovan podatek. Stopnjo tajnosti določata ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve in kandidat. Stopnja tajnosti tega gradiva se nikoli ne umika. Zaradi tajnosti postopka se vsebina točk dnevnega reda ne razkriva, temveč se navede le številka gradiva. Organ se je v pojasnilo navedenega skliceval še na naslednji dve določbi Pravilnika o postopku v zvezi s postavitvijo veleposlanikov – vodij diplomatskih predstavništev Republike Slovenije v tujini na Odboru za zunanjo politiko:

- 3. člen, ki določa, da so seje odbora, na katerih se obravnavajo predmetne zadeve, za javnost zaprte;

- 5. člen, ki določa, da kandidat za veleposlanika odboru posreduje pisno gradivo, ki vsebuje smernice za pogovor, ki se skupaj s sklicem seje odbora, na kateri se opravi predstavitev, posreduje članom odbora. V smernicah kandidat predstavi načrt dela in poznavanje države, mednarodne organizacije oziroma mednarodne institucije, pri kateri bo akreditiran.

Na podlagi navedenega je organ pojasnil, da bi razkritje podatkov iz 58. seje z dne 20. 3. 2024 in 59. seje z dne 21. 3. 2024 lahko vplivalo na nadaljnje bilateralne odnose ter pozicijo Republike Slovenije v mednarodni skupnosti. Organ je tudi v tem delu zaključil, da bi z razkritjem vsebine razprave iz 58. seje z dne 20. 3. 2024 in 59. seje z dne 21. 3. 2024, ki vsebuje tajne podatke, nepoklicani osebi lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi.

(24)         IP meni, da razkritje zahtevanih magnetogramov ne bi bistveno prispevalo k javni razpravi o sicer pomembni družbeni temi ali k odgovornosti in transparentnosti odločanja. Končna vsebina Sporazuma o sodelovanju na področju varnosti in dolgoročni podpori med Republiko Slovenijo in Ukrajino je javno objavljena, manjše javne razprave na to temo so sicer potekale okoli 18. 7. 2024, ko je bil sporazum podpisan, zatem pa ni bilo v medijih več zaslediti veliko objav na to temo. Tudi o postopkih postavitve kandidatov za veleposlanike Republike Slovenije v času obravnavanih sej Odbora za zunanjo politiko ni bilo zaznati kakšnih posebnih javnih razprav, sicer pa bodo oziroma so, skladno z ZZZ-1, nekateri podatki o obravnavanih kandidatih postali javni in na razpolago za javno razpravo.

(25)         Izhajajoč iz navedenega in iz ugotovitev na ogledu in camera, na katerem je IP sam vpogledal v obravnavane magnetograme in se seznanil z njihovo vsebino, je IP zaključil, da javni interes za razkritje obravnavanih magnetogramov ne prevlada nad interesom (tudi tu gre za javni interes) zaradi katerega je obravnavane dokumente treba varovati kot tajne podatke. Držijo namreč ugotovitve organa, ki izhajajo iz pisnih ocen škodljivih posledic in dodatnih pojasnil organa, da so obravnavani magnetogrami po vsebini takšni dokumenti, katerih razkritje bi povzročilo škodljive posledice zlasti za področje zunanjih zadev, teh posledic pa ne odtehta splošen interes javnosti, da se seznani z zahtevanimi dokumenti. Prosilec v pritožbi ni navedel nobenih konkretnih argumentov v prid razkritja zahtevanih dokumentov (npr. da bi razkritje zahtevanih dokumentov lahko bistveno prispevalo k javni razpravi o pomembni družbeni temi, da je razkritje zahtevanega dokumenta pomembno zaradi interesov javnega zdravja, odgovornosti in transparentnosti odločanja ali javne varnosti), temveč se je le na splošno skliceval na drugi odstavek 6. člena ZDIJZ. IP poudarja, da pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkreten dokument oziroma del dokumenta. Splošno sklicevanje, kot izhaja iz pritožbe, po oceni IP ni dovolj, da bi omogočilo razkritje sicer varovanih informacij. Torej zgolj konkretni razlogi (npr. navedba konkretnih (ne zgolj domnevnih) nepravilnosti) za konkreten primer, so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesa javnosti. Vendar pa prosilec v obravnavanem primeru ni konkretno navedel razlogov, zakaj je interes javnosti po večji transparentnosti izražen prav za obravnavane magnetograme. Poleg tega pa tudi IP ni ugotovil nobenih okoliščin, ki bi kazale na to, da bi razkritje obravnavanih magnetogramov lahko bistveno prispevalo k javni razpravi o pomembni družbeni temi, niti da gre za vprašanje porabe javnih sredstev oziroma da je razkritje zahtevanega dokumenta pomembno zaradi interesov javnega zdravja, odgovornosti in transparentnosti odločanja ali javne varnosti. Po ustaljeni upravno sodni praksi (npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012) je javni interes glede razkritja namreč podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi ipd. V obravnavani zadevi takšne vrednote niso ogrožene. Posledično pogoji za razkritje zahtevanih informacij na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ niso izpolnjeni. Nasprotno pa je v konkretnem primeru izredno močan javni interes za nerazkritje zahtevanih dokumentov, saj bi njihovo razkritje pomenilo tveganje za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, kot je podrobneje pojasnjeno že v zgornjih odstavkih te obrazložitve.

(26)         Upoštevaje vse navedeno je IP odločil, da interes javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ za razkritje zahtevanih dokumentov ni podan.

(27)         IP še dodaja, da vse navedeno velja za obravnavane magnetograme v celoti, zato ni mogoče odobriti niti delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ. Organ je v dopisih št. 060-21/24-0021/7,9, št. 061-21/24-0006/3,4, št.060-21/24-0007/4,5 in št. 060-21/24-0008/3,4, vsi z dne 16. 1. 2025, pojasnil, da so tajni podatki v obravnavanih magnetogramih neločljivo povezani in se prepletajo, koncentracija tajnih podatkov v dokumentih je večja kot koncentracija podatkov, ki to niso, zato bi tudi njihovo delno razkritje nepoklicani osebi lahko škodovalo delovanju in izvajanju nalog organa in bi lahko imelo nepopravljive posledice za pozicioniranje Republike Slovenije v mednarodni skupnosti. O tem se je IP prepričal že tudi z vpogledom v obravnavane magnetograme na ogledu in camera in zaključil, da so obravnavani magnetogrami izdelani na takšen način, da je zaradi velike vsebnosti in koncentracije tajnih podatkov izvedba delnega dostopa nemogoča in s tem nedopustna, saj bi ogrozila zaupnost tajnih podatkov.

(28)         Prosilec je v zahtevi in pritožbi zahteval tudi umik stopnje tajnosti. Gre za poseben postopek po ZDIJZ, s katerim je zakonodajalec omogočil še dodatni nadzor pred morebitno zlorabo instituta tajnosti, ki se izvaja ločeno od ocene originatorja dokumenta, ki mu je podelil takšen status. Četrti odstavek 6. člena ZDIJZ tako določa, da če prosilec meni, da so podatki v nasprotju z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni s stopnjo tajnosti, lahko zahteva umik tajnosti po postopku iz 21. člena ZDIJZ. Organ je spregledal ta del zahteve prosilca, saj iz obrazložitve izpodbijane odločbe nikjer ni razvidno, da bi odločal o umiku stopnje tajnosti iz obravnavanih magnetogramov na podlagi tretjega odstavka 21. člena ZDIJZ. Kot je podrobneje pojasnjeno že zgoraj, je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da so vsi obravnavani magnetogrami označeni kot tajni v skladu z ZTP, hkrati pa tudi ni podan prevladujoč javni interes za njihovo razkritje. Prosilec pa po drugi strani ni navedel nobenih argumentov, s katerimi bi utemeljil, zakaj bi bil umik stopnje tajnosti v obravnavani zadevi upravičen. Upoštevaje vse navedeno je IP presodil, da niso podani razlogi, ki bi omogočali umik stopnje tajnosti.

(29)         IP ugotavlja, da so s tem, ko organ kljub izrecni zahtevi prosilca ni odločal o zahtevi za umik stopnje tajnosti iz obravnavanih magnetogramov, nastale postopkovne pomanjkljivosti, ki pa za odločitev v tej zadevi niso bile bistvene. IP ugotavlja, da je izrek v odločbi prve stopnje zakonit, zato je pritožbo prosilca, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(30)         Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe). Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Na katera področja so se pogajanja nanašala, izhaja tudi iz vsebine Sporazuma o sodelovanju na področju varnosti in dolgoročni podpori med Republiko Slovenijo in Ukrajino, ki je objavljen na spletni strani: https://www.gov.si/assets/drzave/ukrajina/Sporazum_SI_UA.pdf.