prosilec - Državni zbor RS

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je IP odločal po sodbi Upravnega sodišča, ki je odločalo po sklepu Vrhovnega sodišča o vloženi reviziji.  IP je v ponovljenem postopku sledil sodišču, da izjeme iz 3., 4., 5. in 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni mogoče uporabiti kot razlog za zavrnitev dostopa in da prav tako ne pridejo v poštev izjeme iz 1., 7., 9. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Sodišče je naložilo IP, da se v ponovljenem postopku opredeli do možnosti izvedbe delnega dostopa, glede na to, da je  predmet presoje tisti del magnetograma 11. seje Preiskovalne komisije, ki je bila zaprta za javnost zaradi navedbe podatkov, ki so poslovna skrivnost gospodarskih družb. IP je ugotovil, da pogoji poslovne skrivnosti, ki jih določa 2. člen ZPosS, niso izpolnjeni. Poleg tega pa je treba upoštevati prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije in s porabo javnih sredstev. Nadalje je IP ugotovil, da so na dokumentu navedeni osebni podatki, ki pa niso varovani. Zakonska podlaga za obdelavo navedenih osebnih podatkov je v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Delovanje preiskovalne komisije je v osnovi javno. Res je, da je bil predmet presoje del, ko je bila javnost izključena, vendar zaradi razloga varstva poslovne skrivnosti, za katero pa je IP ugotovil, da ni podana, zato ni zadržkov za posredovanje zahtevanih informacij, ki so premet presoje, v celoti, kot izhaja iz izreka odločbe. Delni dostop, do katerega naj bi se IP opredelil v ponovljenem postopku, tako ni bil potreben, saj IP ni presojal dostopa do celotnega zapisnika magnetograma, temveč samo del zapisnika, ki je predmet presoje, za katerega pa je bilo ugotovljeno, da ne vsebuje izjem po ZDIJZ.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-298/2020/22

Datum: 19. 9. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (dalje prosilca) z dne 23. 11. 2020, zoper odločbo z dne 12. 11. 2020, št. 010-01/20-34/3, Državnega zbora Republike Slovenije, Šubičeva ulica 4, 1000 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilcev z dne 23. 11. 2020 se ugodi in se odločba Državnega zbora Republike Slovenije z dne 12. 11. 2020, št. 010-01/20-34/3, odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcema v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe na naslov prosilcev posredovati fotokopijo naslednjih dokumentov iz 11. seje Preiskovalne komisije o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom, ki je potekala dne 4. 10. 2019, in sicer:

-       Dodatni zapisnik z dne 13. 2. 2020, št. 060-56/19-11/17,

-       Pet odstavkov, šteto od spodaj, na strani 11 in prve tri vrstice na strani 12, Magnetograma zaprte seje po Poslovniku, št. 060-56/19-11/11.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilca sta dne 15. 10. 2020 na organ naslovila dopis, ki sta ga poimenovala kot: Zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in v katerem sta uvodoma povzela poznane okoliščine v zvezi z informacijami iz 11. seje Preiskovalne komisije o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom, ki je potekala dne 4. 10. 2019 ter navedla, da zahtevata, da se jima v obliki fotokopije na domač naslov omogoči dostop do vseh informacij iz zaprtega dela 11. seje Preiskovalne komisije o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom, ki je potekala dne 4. 10. 2019, ki se nanašajo na prosilca (vlagatelja) bodisi izrecno bodisi določljivo.

Organ je o zahtevi prosilcev odločil s sklepom in odločbo z dne 12. 11. 2020, št. 010-01/20-34/3, s katero je zahtevo za dostop do vseh informacij iz zaprtega dela 11. seje Preiskovalne komisije o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom, ki je potekala dne 4. 10. 2019, ki se nanašajo na vlagatelja bodisi izrecno bodisi določljivo, v celoti zavrnil. Zoper navedeno odločbo sta prosilca vložila pritožbo z dne 23. 11. 2020, o kateri je odločil IP z odločbo št. 090-298/2020/2 z dne 4. 1. 2020 in pritožbo zavrnil. Zoper določitev IP sta prosilca vložila tožbo, o kateri je odločilo Upravno sodišče RS s sodbo z opr. št. II U 25/2021-21 z dne 23. 11. 2021, ki je tožbo zavrnilo. Zoper navedeno sodbo Upravnega sodišča sta prosilca vložila revizijo. Vrhovno sodišče RS je s sklepom reviziji ugodilo in sodbo Upravnega sodišča RS z opr. št. II U 25/2021-21 z dne 23. 11. 2021 razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje. V ponovljenem sojenju je Upravno sodišče RS s sodbo z opr. št. IIU 186/2024-33 z dne 3. 9. 2024 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo IP odpravilo ter zadevo vrnilo IP v ponovno odločanje.

Pritožba je utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilca izpodbijata. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

1. Opredelitev do zahtevanega dokumenta

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevana informacija izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 4. čl. ZDIJZ. Na podlagi poziva IP organu, da posreduje, dokument, ki ustreza zahtevi prosilcev, je organ posredoval »Dodatni zapisnik z dne 13. 2. 2020, št. 060-56/19-11/17 in magnetogram zaprte seje po Poslovniku, št. 060-56/19-11/11, in sicer del strani 11 (pet odstavkov šteto od spodaj) in prve tri vrstice na strani 12 (od skupaj 14 strani). Z vpogledom v predložena dokumenta, IP ugotavlja, da gre za dodatni zapisnik (stran 1) in izsek magnetograma, ki se nanaša na vsebino, ki je predmet zahteve, kar pomeni, da ustreza zahtevi prosilcev. IP je namreč zavezan odločiti v okviru zahteve, zato je organ utemeljeno posredoval IP le tisti del dokumenta , ki se po vsebini nanaša na prosilca (vlagatelja) bodisi izrecno bodisi določljivo. Ob tem ne gre za vprašanje, ali preostali del zapisnika, ki ga organ ni posredoval IP, predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, saj ga  prosilca nista zahtevala, zato ga  IP tudi ni dolžan oziroma upravičen presojati. Postopek po ZDIJZ se vselej začne na zahtevo stranke. In ker prosilca nista zahtevala zapisnika kot celote, temveč zgolj v delu, ki se »izrecno ali določljivo nanaša nanju«, pomeni, da je IP upravičen voditi postopek dostopa do informacij javnega značaja samo v delu, ki ustreza zahtevi. V nasprotnem primeru bi IP odločal preko zahteve, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka. Takšna je tudi sodna praksa v smiselno podobnih primerih^[1].

2. Glede obstoja izjem po ZDIJZ z vidika sodišča

Na podlagi zgoraj navedenega sklepa Vrhovnega sodišča RS zahtevana informacija ne sodi med izjemo po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je sicer skliceval organ, niti niso izpolnjeni pogoji za izjemo iz 5.a člena ZDIJZ, saj po stališču sodišča preiskovalna komisija državnega zbora ni nadzorni organ in parlamentarna preiskava ne spada med nadzorne postopke.

Upravno sodišče RS se je v sodbi z opr. št. IIU 186/2024-33 z dne 3. 9. 2024 opredelilo do izjeme varstva osebnih podatkov po tretji točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in navedlo, da odpade možnost uporabe navedene izjeme, ne glede na to, da sta prosilca zahtevala podatke, ki se nanašajo točno nanju, saj eden od prosilcev, kot zaposlen v UKC, opravlja funkcijo predsednika sveta zavoda, zato kot javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti, glede dela, ki ga opravlja. Enako velja za drugo prosilko, ki zahteva podatke, ki se nanašajo na opravljanje njene dejavnosti – dobava opreme/materiala, pri čemer po oceni sodišča, podatki o pravnih ali fizičnih osebah (s.p.), ki opravljajo dejavnost na trgu in so v zvezi z opravljanjem te dejavnosti, ne štejejo za osebne podatke (točka 16 omenjene sodbe).

Nadalje je sodišče izrecno navedlo, da izjeme iz 4., 5. in 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni mogoče uporabiti kot razlog za zavrnitev dostopa in da prav tako ne pridejo v poštev izjeme iz 1., 7., 9. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (več o sami vsebini v točkah 17, 18, 19 in 22 omenjene sodbe).

Glede dejstva, da je predmet presoje tisti del magnetograma 11. seje Preiskovalne komisije, ki je bila zaprta za javnost zaradi navedbe podatkov, ki so poslovna skrivnost gospodarskih družb, je sodišče opozorilo, da je bilo področje preiskave vezano na javno bolnišnico, ki je kot izvajalec javne službe nesporno zavezanec za informacije javnega značaja. V tej zvezi je sodišče naložilo IP, da se v ponovljenem postopku opredeli do možnosti izvedbe delnega dostopa.

3. Glede varstva poslovne skrivnosti

Pri vprašanju, ali gre pri zahtevanih informacijah za podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost, IP ugotavlja, da pogoji poslovne skrivnosti, ki jih določa 2. člen ZPosS, niso izpolnjeni. Že iz samega naslova preiskave, katere del zapisnika magnetograma je predmet presoje, izhaja, da je bila razprava usmerjena v ugotavljanje odgovornosti zaposlenih v javnem zavodu v povezavi z nabavo medicinske opreme. Z vpogledom v samo vsebino IP ugotavlja, da ne gre za podatke, ki bi izkazovali strokovno znanje, izkušnje ter poslovne informacije. Prav tako ni mogoče reči, da te informacije niso splošno znane, glede na to, da je bila razprava vezana na delovanje javnega zavoda, ki mora pri nabavi blaga delovati po postopku javnega naročanja, katerega osnovno načelo je ravno transparentnost. Glede na vrsto zahtevane informacije, ki zajema razpravo med člani preiskovalne komisije in takratnim ministrom za zdravje, pa že pojmovno ni mogoče govoriti niti o »tržni vrednosti«, kot tretjem pogoju za obstoj poslovne skrivnosti. Predlagatelj zakona je v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost«. Ker zahtevane informacije ne predstavljajo strokovnega znanja in izkušenj, posledično tudi ne morejo imeti tržne vrednosti. Ne glede na navedeno, pa je treba upoštevati tudi tretji odstavek 2. člena ZPosS, po katerem se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Javnost informacije tako določa 35. čl. ZJN-3, kakor tudi prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije in s porabo javnih sredstev. IP zaključuje, da izjema poslovne skrivnosti po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana.

4. Glede varstva osebnih podatkov

Do izjeme varstva osebnih podatkov se je opredelilo sodišče, kot izhaja iz druge točke te odločbe, vendar pa se je pri tem omejilo zgolj na osebne podatke prosilcev, med tem ko zahtevana informacija vsebuje tudi osebne podatke drugih oseb: imena in priimke: predsednice, člani, odsotni, namestniki, drugi sodelujočo ter razprave na seji, in sicer članov komisije ter ministra, kot priče. Glede na to, da so bili vsi sodelujoči na seji v okviru opravljanja svoje javnopravne funkcije in da je bila tudi sama razprava osredotočena na delovanje javnega zavoda, je po oceni IP zakonska podlaga za obdelavo navedenih osebnih podatkov v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Delovanje preiskovalne komisije je v osnovi javno. Res je, da je predmet presoje del, ko je bila javnost izključena, vendar zaradi razloga varstva poslovne skrivnosti, za katero pa je IP ugotovil, da ni podana, zato ni zadržkov za posredovanje zahtevanih informacij, ki so premet presoje, v celoti, kot izhaja iz izreka te odločbe. Delni dostop, do katerega naj bi se IP opredelil v ponovljenem postopku, tako ni potreben, saj IP ni presojal dostopa do celotnega zapisnika magnetograma, temveč samo del zapisnika, ki je predmet presoje, za katerega pa je bilo ugotovljeno, da ne vsebuje izjem po ZDIJZ.

5. Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilcema ugodil. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je tako izpodbijano odločbo odpravil in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Sodbe Upravnega sodišča RS opr. št.: IU 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015, III U 11/2020-25 z dne 23. 3. 2021