prosilec - Državni zbor RS
+ -Številka: 090-312/2024
Kategorije: Varstvo nadzornega postopka
POVZETEK:
Prosilka je zahtevala dostop do dokumentacije, ki jo je v okviru preiskovalne komisije posredovala zaslišana priča, organ pa je zahtevo zavrnil. IP po preučitvi pritožbe ugotavlja, da je zahtevano gradivo del pripravljalnih preiskovalnih dejanj, ki se opravijo v okviru postopka pred preiskovalno komisijo z namenom zbiranja gradiva in da delo te parlamentarne komisije še ni zaključeno ter da udeleženci postopka (preiskovanec, priča) nimajo vpogleda v dokumente. IP tako ugotavlja, da je podana izjema po 5.a členu ZDIJZ, ki pa je absolutna izjema, saj se dostop do podatkov, ki jih ne morejo pridobiti niti stranke postopkov, ne sme dopustiti niti v primeru t.i. izjem od izjem iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, niti v primeru prevladujočega interesa javnosti.
ODLOČBA:
Številka: 090-312/2024/2
Datum: 20. 8. 2024
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 26. 7. 2024, zoper odločbo Državnega zbora RS, Šubičeva 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 010-01/20-38/6 z dne 15. 7. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilke z dne 26. 7. 2024 zoper odločbo Državnega zbora RS, št. 010-01/20-38/6 z dne 15. 7. 2024, se zavrne.
2. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.
Obrazložitev:
Organ je dne 11. 6. 2024 po elektronski pošti prejel zahtevo prosilke za dostop do informacij javnega značaja, v kateri zahteva posredovanje obrazložitve oziroma pojasnila …, ki jih je ta poslal Preiskovalni komisiji o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih pristojnih državnih organov s področij davkov in preprečevanja pranja denarja ter nedopustnega političnega vplivanja na potek oziroma izid posameznih predkazenskih postopkov in postopkov finančnega nadzora ter odkrivanja in preprečevanja pranja denarja.
Organ je dne 15. 7. 2024 odločil o zahtevi prosilke z odločbo št. 010-01/20-38/6 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo zavrnil iz razloga izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo sodnega postopka), v povezavi z 19. členom Zakona o parlamentarni preiskavi, saj so bili podatki pridobljeni za namen parlamentarne preiskave, ki še poteka. Prav tako je dostop do dokumentov zavrnil iz razloga izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker je zahtevana informacija neposreden del celotnega dokumentarnega gradiva, ki je bila pridobljena za namen izvajanja nalog preiskovalne komisije, njeno razkritje pa bi povzročilo motnje pri delovanju in nadaljnji dejavnosti komisije. Parlamentarna preiskava še poteka in niso bila opravljena še vsa procesna dejanja.
Prosilka je zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo dne 26. 7. 2024, v kateri navaja, da so argumenti za zavrnitev dostopa do dokumentov neutemeljeni in da komisija ščiti pričo pred razkritjem obremenilnih dejstev, javnosti pa ne omogoča seznanitve z vsemi relevantnimi dejstvi. Prosilka navaja, da je bil g. Muženič pred preiskovalno komisijo zaslišan kot priča, da je bilo njegovo pričanje zaključeno in v celoti javno, njegova pojasnila pa je mogoče šteti kot dopolnitev javno izpričanega, zato ni razloga, da dodatna pojasnila ne bi bila dostopna javnosti. Kar zadeva sodne odločbe je zavrnitev prav tako neutemeljena, saj so sodbe praviloma javne.
Organ je je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, dne 12. 8. 2024, odstopil v odločanje IP.
Pritožba ni utemeljena.
1. Meje preizkusa s strani pritožbenega organa
IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo v celoti.
2. Pojem informacije javnega značaja
Uvodoma IP pojasnjuje, da je informacija javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer: informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati in nahajati se mora v materializirani obliki. IP ugotavlja, da v konkretnem primeru zahtevana dokumentacija izpolnjuje predpisane pogoje za obstoj informacije javnega značaja.
5. člen ZDIJZ določa načelo prostega dostopa do informacij javnega značaja. Organ pa lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 5. a členu in v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
3. Izjema od prostega dostopa iz 5.a člena ZDIJZ
5.a člen ZDIJZ v prvem odstavku določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku.
IP ugotavlja, da gre v primeru postopka pred preiskovalno komisijo za posebno vrsto nadzornega postopka, ki je določno opredeljen v Zakonu o preiskovalni komisiji[1] in Poslovniku o parlamentarni preiskavi,[2] in ki ga izvaja Državni zbor kot zakonodajni organ preko svojega delovnega telesa (preiskovalne komisije). Navedeno izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča z opr. št. II U 25/2021.[3]
Postopek parlamentarne preiskave obsega pripravljalna preiskovalna dejanja, če so potrebna za pripravo ali dopolnitev dokaznega sklepa, oblikovanje in sprejem dokaznega sklepa, izvajanje dokazov, posvetovanje in sklepanje o ugotovitvah preiskave, izdelavo in sprejem poročila za Državni zbor (8. člen Poslovnika o parlamentarni preiskavi). IP ugotavlja, da je bila zahtevana dokumentacija pridobljena v okviru pripravljalnih preiskovalnih dejanj, ki so urejena v 14. členu Poslovnika o parlamentarni preiskavi. S pripravljalnimi preiskovalnimi dejanji preiskovalna komisija zbira in ureja gradivo za preiskavo in preskrbi potrebno dokazno gradivo, zlasti ustrezne spise in listine. Lahko se zbirajo tudi obvestila od oseb, ki lahko dajo podatke o obravnavani zadevi. Pripravljalna preiskovalna dejanja se opravijo brez navzočnosti javnosti. O pripravljalnih preiskovalnih dejanjih se vodi zapisnik, ki se na seji prebere oziroma se sporoči le bistvena vsebina (19. člen Poslovnika o parlamentarni preiskavi). V konkretnem primeru gre za dokumentacijo, ki jo je komisiji na podlagi sklepa o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj posredovala oseba, zaslišana kot priča, izsledki gradiva pa bodo predmet nadaljnjega dela komisije.
Peti odstavek 18. člena Poslovnika o parlamentarni preiskavi dalje določa, da dokler parlamentarna preiskava ni končana, se sme zapisnike sej preiskovalne komisije dati le sodiščem in drugim državnim organom, kadar imajo ti na podlagi zakona pravico zahtevati izročitev listin na vpogled. IP ugotavlja, da parlamentarna preiskava, iz katere prosilka zahteva dokumentacijo, še ni končana.[4]
Iz vsega navedenega tako izhaja, da je zahtevano gradivo del pripravljalnih preiskovalnih dejanj, ki se opravijo v okviru postopka pred preiskovalno komisijo z namenom zbiranja gradiva in da delo te parlamentarne komisije še ni zaključeno ter da udeleženci postopka (preiskovanec, priča) nimajo vpogleda v dokumente. IP tako ugotavlja, da je podana izjema po 5.a členu ZDIJZ, ki pa je absolutna izjema, saj se dostop do podatkov, ki jih ne morejo pridobiti niti stranke postopkov, ne sme dopustiti niti v primeru t.i. izjem od izjem iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, niti v primeru prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Zato v primeru, če področni postopkovni zakon določa, da stranka, udeleženec ali oškodovanec v postopku (začasno ali sploh nikoli) nima dostopa do podatkov iz spisa, ne more imeti dostopa do njih niti nihče zunanji, saj bi to razgradilo sam smisel postopka (interes postopka).[5] IP tako ugotavlja, da se je organ v izpodbijani odločbi napačno skliceval na izjemi od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 8. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre v konkretnem primeru za izjemo iz 5.a člena ZDIJZ.
4. Sklepno
Upoštevajoč vse navedeno je IP ugotovil, da je pritožba prosilke neutemeljena, odločitev organa pa pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi, zato je IP v svoji odločbi navedel pravilne razloge, pritožbo prosilke pa zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).
Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.
Svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav
namestnica pooblaščenke
[1] Uradni list RS, št. 63/93, 63/94 – KZ, 22/21 – odl. US in 130/21 – odl. US.
[2] Uradni list RS, št. 63/93, 33/03 – PoPP-A, 22/21 – odl. US in 130/21 – odl. US.
[3] Sodišče v navedeni sodbi namreč ugotavlja, da Državni zbor, poleg zakonodajne, izvaja tudi nadzorno funkcijo preko instituta parlamentarne preiskave, v katerih nadzira zadeve javnega pomena in druge zadeve iz svoje pristojnosti. Posebnost parlamentarne preiskave je v tem, da ima smiselno podobna pooblastila, ki so značilna za pravosodne organe, vendar pa Državni zbor ne izvaja sodne funkcije, saj gre za sredstvo, ki mu je na voljo kot političnemu organu.
[4] Navedeno je razvidno iz spletne strani parlamentarne komisije.
[5] To izhaja iz 31. točke obrazložitve sodbe Upravnega sodišča RS opr. št. II U 25/2021 kot tudi iz Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah ZDIJZ-C, s katero je bila v ZDIJZ vnesena izjema od prostega dostopa iz 5.a člena.