prosilec - Državni zbor RS

POVZETEK:

Prosilka je zoper zavrnilni odgovor organa podala pritožbo, saj meni da gre za informacije javnega značaja, ki morajo biti prosto dostopne. IP po preučitvi pritožbe ugotavlja, da je glede zahtevanih dokumentov podana izjema iz 5.a člena ZDIJZ, ker je postopek pred parlamentarno komisijo posebna vrsta nadzornega postopka. Zahtevano gradivo je del pripravljalnih preiskovalnih dejanj, ki se opravijo v okviru postopka pred preiskovalno komisijo z namenom zbiranja gradiva, delo te parlamentarne komisije še ni zaključeno in udeleženci postopka (preiskovanec, priča) nimajo vpogleda v dokumente, zato se dostop prosilki zavrne.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-270/2024/4

Datum: 5. 8. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi devetega in desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 28. 6. 2024, zoper zavrnilni odgovor Državnega zbora RS, Šubičeva 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), z dne 14. 6. 2024, v zadevi dostopa do informacij za medije, naslednjo

ODLOČBO:

1.   Pritožba prosilke z dne 28. 6. 2024 zoper zavrnilni odgovor Državnega zbora RS, z dne 14. 6. 2024, se zavrne.

2.   Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Organ je dne 11. 6. 2024 po elektronski pošti prejel vprašanje prosilke, kako je g. … pojasnil neskladja med zapisanim v sodnih odločbah in izpovedanim pred preiskovalno komisijo.

Organ je dne 14. 6. 2024 v odgovoru na vprašanje prosilke navedel, da potrjuje prejem gradiva, ki so ga zahtevali od …, izsledki tega gradiva pa bodo predmet nadaljnjega dela komisije, kot je to opredeljeno s področnim zakonom in poslovnikom. Obravnavanje tovrstnih gradiv pa je, vse dokler komisija ne potrdi končnega oziroma vmesnega poročila, del notranjega poslovanja komisije kot upravnega organa, kar pomeni, da do tega trenutka obveščanje javnosti o teh vsebinah praviloma ni mogoče oziroma možno.

Prosilka je zoper zavrnilni odgovor organa vložila pritožbo dne 28. 6. 2024, v kateri navaja, da je parlamentarna komisija, ki preiskuje domnevne politične pritiske na policijo, sredi marca 2024 kot pričo zaslišala g. …. Ta naj bi pojasnil svoje videnje glede očitkov nekdanje notranje ministrice …. in v.d. GDP … o domnevnih pritiskih predsednika vlade Roberta Goloba na policijo. Priča je bila na zaslišanju povprašana tudi o okoliščinah vrnitve na položaj direktorja NPU. Kot je prosilka sredi aprila razkrila v daljši analizi pričanja, nekatere trditve g. … niso skladne z vsebino sodnih odločb, ki so bile izdane v delovnih sporih g. ... Ta neskladja so zaznali tudi člani komisije in g. … prosili za dodatna pojasnila, ki jih je tudi posredoval. Prosilka navaja, da je imel g. … pred preiskovalno komisijo doslej status priče in ne preiskovanca, da je bilo njegovo pričanje zaključeno in v celoti javno, zato ni razloga, da dodatna pojasnila ne bi bila dostopna javnosti. Predsednik komisije je njegovo pričanje označil kot slabo izrazoslovje, vendar pa vsebine pojasnila ne razkriva, češ da bi to lahko ogrozilo delo komisije, prosilka pa meni ravno nasprotno. Opozarja, da si javnost zasluži vedeti zahtevane informacije, saj gre za eno najpomembnejših prič v tej preiskovalni komisiji in je njegovo pojasnilo ključno za verodostojnost položaja, ki ga zaseda, prav tako je v interesu javnosti, da izve, ali ima morda kdo na vrhu NPU človeka, ki je vladajoči politiki kaj dolžan. S tem bi ovrgli pomisleke, da se nekoga ščiti ali karkoli skriva. Organ v zavrnilnem odgovoru v ničemer ne pojasni, kaj namerava početi s prejetim gradivom, zakaj obveščanje javnosti o tem praviloma ni mogoče oziroma možno in kako bi razkritje … pojasnil vplivalo na prihodnje delo komisije.

Organ je je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, dne 15. 7. 2024, odstopil v odločanje IP. Ta je organ pozval na posredovanje dokumentacije, ki je predmet zahteve, kar je organ posredoval dne 26. 7. 2024.

Pritožba ni utemeljena.

Posredovanje informacij za medije lahko mediji zahtevajo od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. To pomeni, da so vsi subjekti, ki so zavezanci po ZDIJZ, hkrati tudi zavezanci po ZMed. Po ZDIJZ so zavezanci opredeljeni v prvem odstavku 1. člena in v prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in ZMed, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa.

1. Procesne predpostavke za vložitev pritožbe po določbah ZMed

IP ugotavlja, da je organ v elektronskem sporočilu z dne 14. 6. 2024 zavrnil odgovor na vprašanje prosilke z dne 11. 6. 2024. V skladu z osmim odstavkom 45. člena ZMed je IP štel navedeni odgovor kot zavrnilno odločbo v skladu z osmim odstavkom 45. člena ZMed.

Po določbi devetega odstavka 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Na podlagi navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred IP vedno omejen na naslednji zaporedni fazi:

- na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in

- na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ali 5.a člena ZDIJZ.

IP je tako najprej ugotavljal, ali zahtevane informacije pri organu obstajajo v materializirani obliki. Pri tem je IP izhajal iz dokumentov konkretne zadeve, ki se nanašajo na odgovor priče na poziv organa v postopku pred preiskovalno komisijo organa. Glede na navedeno, IP ugotavlja, da je v konkretnem primeru izpolnjen kriterij materializirane oblike v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, s čimer je podana tudi procesna predpostavka iz devetega odstavka 45. člena ZMed, zato je prosilkina pritožba dovoljena.

Dalje je IP presojal, ali glede prostega dostopa do zahtevane dokumentacije, obstaja kakšna izmed zakonskih izjem po ZDIJZ.

2.  Izjema od prostega dostopa iz 5.a člena ZDIJZ

5.a člen ZDIJZ v prvem odstavku določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku.

IP ugotavlja, da gre v primeru postopka pred preiskovalno komisijo za posebno vrsto nadzornega postopka, ki je določno opredeljen v Zakonu o preiskovalni komisiji[1] in Poslovniku o parlamentarni preiskavi,[2] in ki ga izvaja Državni zbor kot zakonodajni organ preko svojega delovnega telesa (preiskovalne komisije). Navedeno izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča z opr. št. II U 25/2021.[3]

Postopek parlamentarne preiskave obsega pripravljalna preiskovalna dejanja, če so potrebna za pripravo ali dopolnitev dokaznega sklepa, oblikovanje in sprejem dokaznega sklepa, izvajanje dokazov, posvetovanje in sklepanje o ugotovitvah preiskave, izdelavo in sprejem poročila za Državni zbor (8. člen Poslovnika o parlamentarni preiskavi). IP ugotavlja, da je bila zahtevana dokumentacija pridobljena v okviru pripravljalnih preiskovalnih dejanj, ki so urejena v 14. členu Poslovnika o parlamentarni preiskavi. S pripravljalnimi preiskovalnimi dejanji preiskovalna komisija zbira in ureja gradivo za  preiskavo in preskrbi potrebno dokazno gradivo, zlasti ustrezne spise in  listine. Lahko se zbirajo tudi obvestila od oseb, ki lahko dajo podatke o obravnavani zadevi. Pripravljalna preiskovalna dejanja se opravijo brez navzočnosti javnosti. O pripravljalnih preiskovalnih dejanjih se vodi zapisnik, ki se na seji prebere oziroma se sporoči le bistvena vsebina (19. člen Poslovnika o parlamentarni preiskavi). V konkretnem primeru gre za dokumentacijo, ki jo je komisiji na podlagi sklepa o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj posredovala oseba, zaslišana kot priča, izsledki gradiva pa bodo predmet nadaljnjega dela komisije.

Peti odstavek 18. člena Poslovnika o parlamentarni preiskavi dalje določa, da dokler parlamentarna preiskava ni končana, se sme zapisnike sej preiskovalne komisije dati le sodiščem in drugim državnim organom, kadar imajo ti na podlagi zakona pravico zahtevati izročitev listin na vpogled. IP ugotavlja, da parlamentarna preiskava, iz katere prosilka zahteva dokumentacijo, še ni končana.[4]

Iz vsega navedenega tako izhaja, da je zahtevano gradivo del pripravljalnih preiskovalnih dejanj, ki se opravijo v okviru postopka pred preiskovalno komisijo z namenom zbiranja gradiva in da delo te parlamentarne komisije še ni zaključeno ter da udeleženci postopka (preiskovanec, priča) nimajo vpogleda v dokumente. IP tako ugotavlja, da je podana izjema po 5.a členu ZDIJZ, ki pa je absolutna izjema, saj se dostop do podatkov, ki jih ne morejo pridobiti niti stranke postopkov, ne sme dopustiti niti v primeru t.i. izjem od izjem iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, niti v primeru prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Zato v primeru, če področni postopkovni zakon določa, da stranka, udeleženec ali oškodovanec v postopku (začasno ali sploh nikoli) nima dostopa do podatkov iz spisa, ne more imeti dostopa do njih niti nihče zunanji, saj bi to razgradilo sam smisel postopka (interes postopka).[5]

3. Sklepno

Upoštevajoč vse navedeno je IP ugotovil, da je pritožba prosilke neutemeljena, zato je je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Uradni list RS, št. 63/93, 63/94 – KZ, 22/21 – odl. US in 130/21 – odl. US.

[2] Uradni list RS, št. 63/93, 33/03 – PoPP-A, 22/21 – odl. US in 130/21 – odl. US.

[3] Sodišče v navedeni sodbi namreč ugotavlja, da Državni zbor, poleg zakonodajne, izvaja tudi nadzorno funkcijo preko instituta parlamentarne preiskave, v katerih nadzira zadeve javnega pomena in druge zadeve iz svoje pristojnosti. Posebnost parlamentarne preiskave je v tem, da ima smiselno podobna pooblastila, ki so značilna za pravosodne organe, vendar pa Državni zbor ne izvaja sodne funkcije, saj gre za sredstvo, ki mu je na voljo kot političnemu organu.

[4] Navedeno je razvidno iz spletne strani parlamentarne komisije.

[5] To izhaja iz 31. točke obrazložitve sodbe Upravnega sodišča RS opr. št. II U 25/2021 kot tudi iz Predloga  zakona o spremembah in dopolnitvah ZDIJZ-C, s katero je bila v ZDIJZ vnesena izjema od prostega dostopa iz 5.a člena.