prosilec - Državni zbor RS
+ -Številka: 090-40/2022
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
IP je v pritožbenem postopku odločal o pritožbi novinarke zoper zavrnilno odločbo Državnega zbora RS, s katero je ta zavrnil dostop do dokumentacije, ki naj bi bila pridobljena v postopku imenovanja kandidata na mesto vrhovnega sodnika. Po skrbnem pregledu dokumentacije in preučitvi vseh okoliščin je IP namreč sledil odločitvi organa, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga.
ODLOČBA:
Številka: 090-40/2022/7
Datum: 16. 2. 2022
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ….(v nadaljevanju prosilka), z dne 19. 1. 2022, zoper odločbo Državnega zbora Republike Slovenije, Šubičeva ulica 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 010-01/21-39/2 z dne 30. 12. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 8. 12. 2021 pri organu vložila zahtevo za vpogled v dokumentacijo,«………………., ki jo je Državni zbor RS prejel pred prvim glasovanjem o (spornem) imenovanju …za vrhovnega sodnika, ali za fotokopije omenjenih dokaznih zapisnikov, vir citata: 18. Seja DZ RS 18.2.2000.
O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo št. 010-01/21-39/2 z dne 30. 12. 2021. Zahtevo prosilke je zavrnil, pri čemer je v obrazložitvi navedene odločbe navedel, da je v svoji dokumentaciji preveril, ali obstajajo kakršne koli informacije oziroma dokumenti, povezani z zahtevo prosilke in ugotovil, da dokumentov, ki jih navaja prosilka, nikoli ni prejel in zato jih tudi nima shranjenih med zadevami, ko se je odločalo o imenovanju …………….za vrhovnega sodnika. Zaključil je, da posledično niso izpolnjeni kriteriji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, zato je zahtevo prosilke treba zavrniti.
Zoper odločbo organa št. 010-01/21-39/2 z dne 30. 12. 2021 je prosilka dne 19. 1. 2022 pri organu vložila pritožbo (dalje izpodbijana odločba). Ne strinja se z zavrnitvijo dostopa do zahtevane informacije in pojasnjuje, da je ugotovitev organa, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, v popolnem nasprotju z dejanskim stanjem, ki izhaja iz trditev …..., na 18. seji Državnega zbora RS 18. 2. 2000 – citat iz magnetograma:…………….
Dalje prosilka navaja, da izkazana dejstva ovržejo izrek in obrazložitev izpodbijane odločbe organa. Ker je po njenem prepričanju odločitev organa nepravilna in nezakonita, IP predlaga, da poleg odprave predmetne odločbe zavezancu tudi naloži, da ji je dolžan v zakonskem roku posredovati vse zahtevane informacije, listine. V izogib morebitnim nesporazumom dodaja, naj se njena zahteva za posredovanje informacij in listin obravnava v širšem smislu, in sicer tako, da je organ dolžan posredovati katerokoli informacijo (dokument), ki vsebuje vsebino, ki je predmet zahteve, ne glede na uradni naslov dokumenta. Prosilka namreč ne pozna točnega naslova zahtevanega dokumenta ali več dokumentov, zato je organ dolžan sam ugotoviti, na katere konkretne dokumente se njena zahteva nanaša. Kot dokaz prosilka predlaga vpogled v magnetogram 18. seje DZ RS z dne 18. 2. 2000, ki je javno dostopen na spletni strani Državnega zbora RS in zaslišanje…………….
Pritožbo prosilke je organ dne 4. 2. 2022 kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi posredoval v odločanje IP.
IP je organ dne 11. 2. 2022, s pozivom št. 090-40/2022/2, pozval k predložitvi vse spisovne dokumentacije, ki jo potrebuje za odločitev v predmetni zadevi, in sicer:
- gradiva v zvezi s prvim glasovanjem o imenovanju ……………za vrhovnega sodnika,
- popisa zadeve, v kateri se vodi navedeno gradivo,
- drugega gradiva, iz katerega izhaja, da je organ v dokumentarnem gradivu preveril, ali z
zahtevanimi dokumenti razpolaga.
Na poziv IP je organ odgovoril dne 15. 2. 2022, po vodji Oddelka za delo z gradivi in pošto, …………in IP posredoval naslednje dokumente:
1. Popis zadeve: Predlog za…………………….:
- Predlog Sodnega sveta Republike Slovenije za imenovanje ……………na sodniško mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, 14.7.1999 (Priloga 1);
- Poročilo Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Državnega zbora k Predlogu Sodnega sveta Republike Slovenije za imenovanje ……………..na sodniško mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, 22.7.1999 (Priloga 2);
- Predlog Odloka o imenovanju na sodniško mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, 22.7.1999 (Priloga 3);
- Obvestilo Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Državnega zbora Sodnemu svetu v zvezi z neimenovanjem ………………na sodniško mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, 29.7.1999 (Priloga 4);
- Dodatno poročilo Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Državnega zbora k Predlogu Sodnega sveta Republike Slovenije za imenovanje ……………na sodniško mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, 22.7.1999 (Priloga 5);
- Predlog Odloka o imenovanju na sodniško mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, 22.7.1999 (Priloga 6);
- Izrez iz zapisnika 75. seje Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Državnega zbora (Priloga 7);
- Izrez iz zapisnika 38. izredne seje Državnega zbora (Priloga 8).
2. Popis zadeve: Odlok o izvolitvi ……………na sodniško mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije:700-04/89-7/53:
- Predlog Sodnega sveta Republike Slovenije za imenovanje ……………na sodniško mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, 13.12.1999 (Priloga 9);
- Odlok o imenovanju na sodniško mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, 20.1.2000 (Priloga 10);
- Poročilo Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Državnega zbora k Predlogu Sodnega sveta Republike Slovenije za imenovanje ………………na sodniško mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, 20.1.2000 (Priloga 11);
- Dopis Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Državnega zbora ……………v zvezi z imenovanjem na sodniško mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, 18.2.2000 (Priloga 12);
- Dopis Uradnemu listu v zvezi z objavo Odloka o imenovanju na sodniško mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije (Priloga 13);
- Izrez iz zapisnika 85. seje Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Državnega zbora (Priloga 14);
- Izrez iz zapisnika 18. seje Državnega zbora (Priloga 15).
Organ je IP posredoval tudi povezave na magnetograme sej delovnega telesa in sej Državnega zbora, na katere je bila uvrščena točka v zvezi s potrditvijo mandata………….., in sicer Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve – KVIAZ:
KVIAZ - 75. seja (22.7.1999). in 85. seja (20.1.2000) - obe objavljeni na spletnih straneh DZ
DZ - 38. izredna seja (23. 7. 1999) in 18. redna seja (18.2.2000) - obe objavljeni na spletni strani DZ
.
Pritožba ni utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ, sporno pa je vprašanje, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga.
Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
- informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
- organ mora z njo razpolagati;
- nahajati se mora v materializirani obliki.
Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja torej samo dokument, ki že obstaja v materialni obliki, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti oziroma pridobiti šele na podlagi zahteve prosilca.
Iz razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju, je IP sledil organu, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Organ je namreč IP, po pooblaščeni osebi, ki je pri organu odgovorna za dokumentarno gradiva, posredoval celotno dokumentacijo, ki se nanaša na imenovanje …………..za vrhovnega sodnika, skupaj s popisom obeh zadev. Po pregledu vseh dokumentov, ki se nahajajo v posredovanih zadevah, IP ugotavlja, da med njimi ni dokumentov, ki jih je zahtevala prosilka, to je zapisnikov ali drugih dokumentov,…………….. Po pregledu poročila Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Državnega zbora k Predlogu Sodnega sveta Republike Slovenije za imenovanje …………….na sodniško mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, 22.7.1999 ter Dodatnega poročila Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Državnega zbora k Predlogu Sodnega sveta Republike Slovenije za imenovanje …………….na sodniško mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, 22.7.1999, IP ugotavlja, da iz obeh poročil ne izhaja, da bi bili dokumenti, ki jih zahteva prosilka, del gradiva in predmet obravnave Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Državnega zbora. Zahtevani dokumenti tudi niso bili priloženi k predlogu Sodnega sveta Republike Slovenije za imenovanje z dne 14. 7. 1999 oz. k ponovnemu predlogu z dne 13. 12. 1999. Prav tako iz posredovanih zapisnikov sej Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Državnega zbora (75. seje in 85. seje) ne izhaja, da bi se komisija seznanila z dokumenti, ki jih zahteva prosilka, oz. jih sploh prejela. Da bi organ razpolagal z zahtevanimi dokumenti oz. se z njimi seznanil v času obravnavanja predloga za imenovanje …………….za vrhovnega sodnika, pa ne izhaja niti iz zapisnikov 38. izredne oziroma 18. seje Državnega zbora, na katerega se sklicuje prosilka. Po vpogledu v oba zapisnika in magnetograma IP ugotavlja, da je v okviru predmetnih sej potekala razprava in tudi glasovanje o predlogu imenovanega na mesto vrhovnega sodnika, ni pa iz samega poteka teh dveh sej državnega zbora razvidno, da bi se poslanci z zahtevanimi dokumenti seznanili oz. z njimi razpolagali.
IP ob tem ni sledil pritožbenim navedbam prosilke, da obstoj dokumentov izkazuje sama izjava takratnega poslanca, …………, na 18. seji Državnega zbora 18. 2. 2000. Iz izjave imenovanega namreč izhaja zgolj, da naj bi organ zahtevane dokumente prejel, ni pa razvidno, od koga, kdaj, na kakšen način in kje v okviru organa naj bi se ti dokumenti nahajali. Iz predmetne izjave tudi ne izhaja, da organ z dokumenti dejansko (še) razpolaga, oziroma jih ima v posesti.
K drugačni ugotovitvi dejanskega stanja ne bi privedlo niti zaslišanje…………, ki ga je predlagala prosilka, zato je IP ta dokazni predlog zavrnil. Tudi z zaslišanjem imenovanega kot priče namreč ne bi prišli do drugačne ugotovitve dejanskega stanja, kot izhaja iz predložene dokumentacije, to je popisov obeh zadev in vseh dokumentov, ki so nastali v postopku imenovanja ……………na mesto vrhovnega sodnika pri organu, to pa je, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP navedbe organa ocenjuje kot smiselne in verodostojne tudi iz razloga, ker so podane s strani odgovorne osebe, ki je pri organu pristojna za poslovanje z dokumentarnim gradivom in ker iz popisa zadev, pa tudi iz vsebine dokumentov, ne izhaja noben sum, da bi del dokumentarnega gradiva manjkal, oziroma ne bi bil posredoval IP. IP tako ne dvomi v navedbe organa, da je organ predmetno zbirko temeljito pregledal in v njej identificiral vse dokumente v zvezi z imenovanjem …………..na mesto vrhovnega sodnika, zgolj prepričanje prosilke, da bi morali obstajati še drugi dokumenti, pa tudi ne more voditi k drugačni ugotovitvi dejanskega stanja.
Ob tem IP pojasnjuje, da v predmetni zadevi ni izključeno, da v zvezi z zahtevo prosilke pri drugih upravljavcih (drugih zavezancih), izven organa, obstajajo dokumenti, ki bi lahko bili predmet zahteve prosilke. Ker pa z njimi ne razpolaga Državni zbor kot organ v tem postopku, jih posledično ni dolžan pridobiti in posredovati prosilki. Iz definicije informacije javnega značaj po 4. členu ZDIJZ namreč jasno izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti od drugih organov, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.
IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Takšno stališče je večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče, npr. v zadevah pod opr. št. I U 512/2010 z dne 07. 12. 2011, št. II U 1429/2011 z dne 6. 6. 2012 in št. II U 504/2016-16 z dne 6. 12. 2017.
Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je treba pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno v celoti zavrniti.
Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.
V skladu s 4. odstavkom 306. a člena ZUP in 7. členom Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje ponovnih izbruhov in širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 v upravnih zadevah (Uradni list RS, št. 180/2021) se ta odločba prosilki, na njeno željo, vroči po elektronski pošti, na njej elektronski naslov.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor zoper odločbo Državnega zbora Republike Slovenije, št. 010-01/21-39/2 z dne 30. 12. 2021. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi odločbo Državnega zbora Republike Slovenije, št. 010-01/21-39/2 z dne 30. 12. 2021 in to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka