prosilec - Državni izpitni center - RIC

POVZETEK:

Prosilec je zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Državno komisijo za splošno maturo, o zahtevi prosilca pa je odločil  Državni izpitni center, čemur pa je prosilec nasprotoval. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da  Državna komisija za splošno maturo ni samostojen zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, saj nima lastne pravne subjektivitete, prav tako ni vpisana v register zavezancev za dostop do  informacij javnega značaja pri AJPES in jo ni mogoče uvrstiti v nobeno od skupin zavezancev, ki so opredeljene v 1. členu ZDIJZ. Na podlagi navedenega je IP ugotovil, da je organ postopal pravilno, ko je prevzel v obravnavo zahtevo prosilca zato je IP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil. 

ODLOČBA:

Številka: 090-122/2021/3

Datum: 17. 5. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 9. 4. 2021, zoper odločbo Državnega izpitnega centra, Kajuhova ulica 32 U, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2021-7 z dne 29. 3. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 9. 4. 2021, zoper odločbo Državnega izpitnega centra št. 090-1/2021-7 z dne 29. 3. 2021, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 5. 2. 2021, na Državno komisijo za splošno maturo, Kajuhova ulica 32 U, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju DK SM) naslovil zahtevo za posredovanje kopije pisma (dopisa, dokumenta, itd.), s katerim je članica Državne predmetne komisije za splošno maturo za madžarski jezik, …, obvestila DK SM, da je med kandidati za splošno maturo v letu 2019, njen sorodnik oziroma njena sorodnica, na podlagi 1. člena »Navodila o ravnanju v primeru sorodstva predsednika oziroma članov državne komisije za splošno maturo in državnih predmetnih komisij za splošno maturo«. 

O zahtevi prosilca je odločil organ in prosilcu posredoval fotokopijo izjave članice Državne predmetne komisije za splošno maturo za madžarščino, ge. …, z dne 26. 7. 2018, iz katere je razvidno, da ima članica ožje sorodnike na splošni maturi 2019. Organ je v posredovani izjavi prekril osebne podatke sorodnikov podpisnice izjave in izdal odločbo št. 090-1/2021-7 z dne 29. 3. 2021. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da je navedeno zahtevo prejel dne 18. 3. 2021. Organ je navedel, da je prosilec enako zahtevo naslovil že dne 27. 1. 2021 in 9. 2. 2021, pri čemer jo je enkrat naslovil na organ in drugič na DK SM. Na obe vlogi je organ prosilcu odgovoril dne 12. 2. 2021. Organ je pojasnil, da Zakon o maturi (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo in 46/16 – ZOFVI-L) v poglavju III. Maturitetni organi in državni izpitni center določa, da je DK SM maturitetni organ. Sestavljajo ga uveljavljeni strokovnjaki iz različnih predmetnih področij splošne mature oz. s področja šolskega sistema in zunanjega ocenjevanja. Skupaj z ostalimi maturitetnimi organi in organom, v skladu s svojimi pooblastili, skrbi za pripravo in izvedbo mature. Organ opravlja razvojna, raziskovalna, strokovna, tehnična in druga dela pri maturi. Ena od nalog je tudi opravljanje tehničnih in strokovnih nalog ter vodenje finančnega poslovanja za DK SM. V okviru teh nalog je organ v skladu z določili Zakona o maturi, podzakonskimi določili in sprejetimi akti DK SM, prosilcu odgovoril na njegove zahteve in mu posredoval zahtevani dokument, na katerem je, v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, prekril osebne podatke sorodnikov podpisnice izjave. 

Dne 9. 4. 2021 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-1/2021-7 z dne 29. 3. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da je dne 5. 2. 2021 zaprosil DK SM in ne organa, da mu na podlagi 2 .člena »Navodila o ravnanju v primeru sorodstva predsednika oz. članov Državne komisije za splošno maturo in državnih predmetnih komisij za splošno maturo (v nadaljevanju Navodila DK SM in DPK SM) posreduje pisno obvestilo članice Državne predmetne komisije za madžarski jezik ge… (…) o tem, da ima ožje sorodnike pri splošni maturi leta 2019. Prosilec je priložil potrdilo o oddaji zahteve na pošto, iz katerega izhaja, da je bila zahteva naslovljena na DK SM. Pojasnil je, da iz Navodil DK SM in DPK SM jasno izhaja, da bi morala članica Državne predmetne komisije za madžarski jezik pisno obvestiti DK SM, katera pa mu zahtevanega dokumenta ni posredovala, temveč mu je dokument posredoval organ. Tudi iz posredovanega dokumenta izhaja, da je članica Državne predmetne komisije za madžarski jezik o sorodnikih obvestila le organ, medtem ko iz Navodil DK SM in DPK SM izhaja, da bi morala obvestiti tudi DK SM in še DPK SM za madžarski jezik. Na podlagi navedenega prosilec meni, da se DK SM ne odziva na njegove zahteve, temveč na njegove zahteve odgovarjajo drugi organi. Prosilec zahteva, da o njegovi zahtevi z dne 5. 2. 2021 odloči DK SM.

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-1-1/2021-13 z dne 16. 4. 2021, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Dne 6. 5. 2021, je organ, po elektronski pošti, posredoval IP še dodano pojasnilo v zvezi s postopkom ravnanja v primeru sorodstva predsednika oz. članov Državne komisije za splošno maturo in državnih predmetnih komisij. V skladu z 2. členom Navodil DK SM in DPK SM, ki jih je DK SM sprejela na 10. izredni ocenjevalni seji, 7. 7. 2011, na podlagi 12. člena Zakona o maturi (ZMat, UPB-1, Ur. l. RS, št. 1/2007), mora član DK SM in DPK SM najpozneje do začetka šolskega leta, dve leti pred opravljanjem splošne mature, pisno obvestiti organ (Ric), DPK SM in DK SM o sorodnikih na maturi. Protokol je takšen, da organ prejme izjavo člana komisije in s tem seznani DPK SM in DK SM. Ker organ opravlja tehnična in administrativna dela za omenjene komisije, člani komisij o sorodnikih nikoli direktno ne seznanjajo DK SM in DPK SM.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da je prosilec naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja na DK SM, o zahtevi prosilca pa je odločil organ, čemur pa prosilec nasprotuje, zato je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ postopal pravilno, ko je prevzel zahtevo prosilca, z dne 5. 2. 2021, v reševanje. 

IP dalje ugotavlja, da DK SM ni samostojen zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, saj ne gre za samostojno pravno osebo, temveč za enega od notranjih organov javnega zavoda. Navedeno pomeni, da DK SM ne more in ne sme odločati o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, temveč mora po prejemu zahteve to posredovati v reševanje uradni osebi, ki je po 9. členu ZDIJZ, pristojna odločati o zahtevah za dostop do informacij javnega značaja.

DK SM je eden od organov javnega zavoda, ki vodi priprave na splošno maturo in nadzoruje njeno izvedbo. Sestavo komisije, njene pristojnosti in naloge določata 11. in 12. člen Zakona o maturi. Komisija deluje v skladu s poslovnikom in drugimi akti ter sodeluje z organom, DPK SM ter šolskimi komisijami, ki vodijo pripravo in izvedbo splošne mature na šolah. Sestavljajo jo uveljavljeni strokovnjaki iz različnih predmetnih področij splošne mature oz. s področja šolskega sistema in zunanjega ocenjevanja. Glede na to, da odločanje v postopkih po ZDIJZ ni ena od zakonskih pristojnosti DK SM, ZDIJZ pa v 1. členu določa, da so zavezanci za dostop do informacij javnega značaja državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljnjem besedilu: organi), IP ugotavlja, da DK SM ni samostojen zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, prav tako pa tudi ni pristojen, da bi odločal o zahtevah za dostop do informacij javnega značaja, razen v primeru, če bi za to imel posebno pooblastilo predstojnika, kar pa v konkretnem primeru nima. Ker DK SM nima lastne pravne subjektivitete, ni vpisan v register zavezancev za dostop do  informacij javnega značaja pri AJPES in ga ni mogoče uvrstiti v nobeno od skupin zavezancev, ki so opredeljene v 1. členu ZDIJZ. Navedeno pomeni, DK SM nima pristojnosti, da bi odločala o zahtevah vloženih po ZDIJZ. DK SM torej deluje v okviru, oz. kot organ Državnega izpitnega centra,  ki je zavezanec za dostop do informacij javnega značaja. Tudi iz  Kataloga informacij javnega značaja[1] izhaja, da je pooblaščena oseba za vodenje postopkov po ZDIJZ …, tajnica RIC, ki je v konkretnem postopku tudi izdala izpodbijano odločbo. Navedeno pomeni, da je izpodbijano odločbo izdal organ, ki je pristojen za odločanje o zahtevah za dostop do informacij javnega značaja in v okviru katerega deluje organ na katerega se zahtevane informacije nanašajo.

Ob tem IP še pojasnjuje, da številni organi zavezanci, ki so oblikovani kot kolegijski organi, imajo bodisi posvetovalna telesa, bodisi svete, uprave in druge organe, vendar o dostopu do informacij javnega značaja vseeno odloča organ sam (v konkretnem primeru javni zavod) in ne organ organa temveč tisti organ, ki je zavezanec po ZDIJZ. Tudi iz pojasnila organa z dne 6. 5. 2021 izhaja, da v primeru sorodstva predsednika oziroma članov DK SM in DPK SM prejme izjavo organ, kateri nato seznani DPK SM in DK SM. Ker organ opravlja tehnična in administrativna dela za omenjene komisije, člani komisij o sorodnikih nikoli direktno ne seznanjajo DK SM in DPK SM. Glede na navedeno IP zaključuje, da je organ postopal pravilno, ko je prevzel v obravnavo zahtevo prosilca.

Nadalje IP ugotavlja, da iz pritožbe prosilca z dne 9. 4. 2021 ne izhaja, da prosilec nasprotuje delnemu dostopu do zahtevanega dokumenta (ne pritožuje se, ker je organ v posredovani izjavi prekril varovane osebne podatke), ampak se pritožuje, ker na njegovo zahtevo ni odgovoril organ, na katerega je naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja). IP je sicer po uradni dolžnosti preveril, ali je organ na izjavi, ki jo je v obliki delnega dostopa posredoval prosilcu, pravilno prekril osebne podatke sorodnikov podpisnice izjave, pri čemer je ugotovil, da je v tem delu odločitev organa pravilna.

Glede ostalih pritožbenih navedb IP pojasnjuje, da se do njih ni opredelil, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ. V postopku po ZDIJZ je relevantno le dejstvo, ali organ razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

Glede na navedeno je prosilčeva pritožba zoper izpodbijano odločbo neutemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] https://www.ric.si/katalog_ijz/2006072011594698/