prosilec - Državni izpitni center
+ -Številka: 090-254/2023
Kategorije: Ponovna uporaba
POVZETEK:
Organ je ugodil zahtevi prosilca za ponovno uporabo podatkov nacionalnega preverjanja znanja, poklicne mature ter splošne mature, in sicer za uporabljene izpitne pole v slovenskem jeziku (ter italijanskem in madžarskem jeziku, kadar so na spletu na voljo) ter navodila za ocenjevanje (oz. vrednotenje) z neposrednim prenosom elektronskih zapisov s spletne strani organa na https://www.ric.si ter z drugo točko zavrnil ponovno uporabo teh podatkov z neposrednim prenosom elektronskih zapisov s spletne strani organa https://bankanalog.ric.si. IP je zavrnil pritožbo v delu, ki se nanaša na neposredni prenos elektronskih zapisov s spletnih strani organa na naslovu https://bankanalog.ric.si, zato ker takšnega načina dostopanja oziroma ponovne uporabe informacij javnega značaja ZDIJZ ne pozna. V delu pritožbe, ki se nanaša na v izpodbijani odločbi ugodeni ponovni uporabi podatkov, ki so javno objavljene na spletni strani organa, je IP na podlagi 251. člena ZUP v zvezi s 213. členom ZUP, dopolnil izpodbijano odločbo na način, da so pogoji ponovne uporabe določeni v izreku.
ODLOČBA:
Številka: 090-254/2023/6
Datum: 2. 10. 2023
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 248. ter prvega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju: prosilec) z dne 27. 7. 2023, zoper odločbo št. 090-3/2023, z dne 12. 7. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Državnega izpitnega centra, Kajuhova 32U, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi ponovne uporabe informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 27. 7. 2023 zoper odločbo Državnega izpitnega centra, št. 090-3/2023, z dne 12. 7. 2023 se delno ugodi tako, da se 1. točka izreka odločbe dopolni z besedilom: »za nepridobitni namen ponovne uporabe v spletnih orodjih prosilca, pri čemer prosilec lahko za potrebe uporabe gradiva gradivo tehnično pretvori v poljubno obliko, vendar ob tem ne sme spreminjati vsebine gradiva. Prosilcu se postavijo še naslednji pogoji: - Pri vsakokratni uporabi informacij v spletnih orodjih mora navesti organ in vir informacije, ki obsega naziv »Javne informacije«, - Ob vsakokratni uporabi informacij v spletnih orodjih mora navesti pojasnilo z besedilom: »Izpitne pole in navodila za ocenjevanje, ki so objavljeni na spletni strani www.ric.si, so bili pripravljeni v skladu s predmetnimi izpitnimi katalogi oziroma učnim načrtom za določeno šolsko leto in se lahko po vsebini in strukturi razlikujejo od predpisane v trenutno veljavnih predmetnih izpitnih katalogih.«
2. V preostalem delu se pritožba zavrne.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
(1) Prosilec je dne 19. 6. 2023 na organ naslovil zahtevo za ponovno uporabo informacij javnega značaja. V njej je navedel, da želi uporabiti vsebine, ki se nanašajo na nacionalno preverjanje znanja, poklicno maturo ter splošno maturo, in sicer izpitne pole v slovenskem jeziku (ter italijanskem in madžarskem jeziku, kadar so na spletu na voljo) ter navodila za ocenjevanje (oz. vrednotenje). Uporabiti želi vsebino vseh predmetov, ki so bili do sedaj uporabljani na nacionalnih preverjanjih znanja, poklicni maturi ali splošni maturi, so trenutno dosegljivi na spletu, oziroma bodo dosegljivi na spletu v prihodnje. Do podatkov prosilec želi dostopati z neposrednim prenosom elektronskih zapisov s spletnih strani organa: https://ric.si ter https://bankanalog.ric.si. Prosilec je zasebni zavod, ki po Zakonu o zavodih ni ustanovljen z namenom ustvarjanja dobička. Ponovno uporabljene informacije bodo vključene v spletna orodja, za katera je predvidena finančna kompenzacija uporabnikov (mesečne, letne naročnine, licenca za uporabo orodij ipd.).
(2) Dne 12. 7. 2023 je organ izdal izpodbijano odločbo, s katero je zahtevi za ponovno uporabo podatkov nacionalnega preverjanja znanja, poklicne mature ter splošne mature, in sicer do sedaj uporabljene izpitne pole v slovenskem jeziku (ter italijanskem in madžarskem jeziku, kadar so na spletu na voljo) ter navodila za ocenjevanje (oz. vrednotenje) s prvo točko izreka ugodil z neposrednim prenosom elektronskih zapisov s spletne strani organa na https://www.ric.si ter z drugo točko zavrnil ponovno uporabo teh podatkov z neposrednim prenosom elektronskih zapisov s spletne strani organa https://bankanalog.ric.si.
(3) Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je prosilec z neposrednim prenosom elektronskih zapisov s spletne strani organa na https://www.ric.si zahteval odobritev ponovne uporabe že objavljenih nalog NPZ, poklicne mature ter splošne mature, in sicer do sedaj uporabljene izpitne pole v slovenskem jeziku (ter italijanskem in madžarskem jeziku, kadar so na spletu na voljo) ter navodila za ocenjevanje (oz. vrednotenje) (v nadaljevanju zahtevane informacije). Organ s tem v zvezi navaja, da prosilec zahteva ponovno uporabo glede informacij, ki so že dostopne na spletu v elektronski obliki. V skladu z navedenim je organ odobril ponovno uporabo informacij za zahtevane predmete, ki so dosegljivi na www.ric.si za uporabo v prosilčevem spletnem orodju, za nepridobitne namene. Organ objavlja odpisane izpite in navodila za vrednotenje/ocenjevanje na spletni strani www.ric.si, za namen javnosti do omenjenih informacij javnega značaja na preprost in hiter način. Zaradi zagotavljanja pravilnosti informacije javnega značaja organ ob upoštevanju 26. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju Uredba) omogoči prosilcu ponovno uporabo v obliki, kot je ta objavljena na spletni strani www.ric.si (izpitne pole, preizkuse znanja in gradiva v pdf obliki). Organ v skladu s 26. členom Uredbe pogojuje uporabo informacij z izpolnitvijo dodatnih pogojev iz razloga pravilnega razumevanja informacij: 1. Pri vsakokratni uporabi informacij oz. pri vsaki uporabljeni informaciji navedbo organa in navedbo vira informacije, ki obsega naziv »Javne informacije«, 2. Organ zahteva, da se ob vsakokratni uporabi informacij, s posameznega področja (splošna matura, poklicna matura, NPZ) v spletnem orodju doda pojasnilo z besedilom: »Izpitne pole in navodila za ocenjevanje za splošno in poklicno maturo, ki so objavljeni na tej spletni strani RIca, so bili pripravljeni v skladu s predmetnim izpitnim katalogi za določeno šolsko leto in se lahko po vsebini in strukturi razlikujejo od predpisanih v trenutno veljavnih predmetnih izpitnih katalogih. Preizkusi znanja in navodila za vrednotenje za NPZ, ki so objavljeni na tej spletni strani Rica, so bili pripravljeni v skladu učnim načrtom za določena šolska leta in se lahko po vsebini in strukturi razlikujejo od trenutno predpisanih v veljavnih izpitnih katalogih. Glede na predpostavko, da bo prosilec ponovno uporabil informacijo v obliki in obsegu, ki je že objavljena na spletu in da bo informacijo uporabil za nepridobitni namen, organ posebnih stroškov za tak način uporabe ne obračuna. V primeru uporabe informacij za pridobitni namen, je prosilec dolžan pridobiti dodatno soglasje organa, pri čemer je v skladu z določili 25. a člena Uredbe dolžan opredeliti pridobitni namen ter posredovati podatke glede pravno organizacijske oblike oziroma statusa in dejavnosti prosilca, kot tudi predviden način ponovne uporabe informacij za pridobitni namen, vključno s pogoji posredovanja informacij javnosti, na podlagi katerih bo organ določil višino morebitnih stroškov povezanih s ponovno uporabo. Organ pri tem pojasnjuje, da pridobitni namen dostopa do informacij ne izhaja zgolj iz pogoja plačila uporabnikov do dostopa na spletno mesto prosilca (zaračunljiv namen), temveč gre pri oceni pridobitnega namena upoštevati morebitne prihodke prosilca, ki jih prosilec pridobi z nudenjem informacije (primeroma pod pridobitno dejavnost spada tudi pridobivanje z oglaševanjem na spletni strani, kjer je dostopna informacija). Glede druge točke izreka organ v izpodbijani odločbi odloča, da neposreden prenos elektronskih zapisov s spletne strani organa https://bankanalog.ric.si zavrača, saj je pravica do dostopa do zahtevanih informacij že dosežena v popolnejši obliki na spletni strani www.ric.si, brez dodatnih obremenitev za organ ali prosilca. E-banka nalog organa je namenska računalniška aplikacija, ki je bila razvita pri organu za uporabo učiteljem osnovnih in srednjih šol. Računalniška storitev vsebuje manj nalog in navodil za ocenjevanje oziroma vrednotenje, kot so že vsem javno dostopne na spletni strani organa (https://www.ric.si). V aplikaciji ni vključenih nalog prevodov za italijansko in madžarsko nerodno skupnost, prav tako ni nalog predmetov, kjer se izpitov in preverjanj udeleži majhno število učencev in dijakov. Dostop do E-banke nalog Ric je omogočen samo učiteljem šol z osebnim uporabniškim računom. Dostop do aplikacije ureja šola posameznega učitelja, ki določi tudi predmete, pri katerih ima učitelj dostop. S prenehanjem delovnega razmerja učitelja, se izbriše tudi uporabniški račun. Organ E-banko nalog Rica vzdržuje in redno posodablja in nosi s tem povezane stroške. Ker je javna objava izpitov in navodil za ocenjevanje/vrednotenje zagotovljena na spletni strani www.ric.si, E-banka nalog Rica pa omogoča namenski dostop učiteljem in niti ne omogoča vseh zahtevanih dokumentov, se posredovanje dokumentov preko E-banke nalog Rica zavrne.
(4) Zoper izpodbijano odločb je prosilec dne 27. 7. 2023 vložil pritožbo. V zvezi s prvo točko izreka prosilec opozarja, , da ta ni ustrezna. Prosilec meni, da je eden od namenom zakona ne le pridobiti informacijo in jo ponovno uporabiti, temveč s ponovno uporabo omogočiti prosilcem drugačno obliko in funkcionalnost objavljene informacije. Navedba organa, da se omogoči zgolj uporaba v že obstoječi obliki, je tako v nasprotju z namenom ponovne uporabe, ki lahko javnim podatkom prinesejo bistveno dodano vrednost. Prosilec ocenjuje, da je takšno omejevanje v nasprotju z namenom ponovne uporabe. Vsebine, ki jih na svoji spletni strani v PDF obliki objavlja RIC, so sicer že sedaj dostopne obiskovalcem njihovih strani, vendar prav PDF oblika dokumentov onemogoča praktično uporabo v spletnih orodjih. Prosilec želi vsebino vključiti v svoja spletna orodja (npr. www…...si za preverjanje in utrjevanje znanja) ter v okviru teh sistemov na ravni posamezne naloge omogočiti uporabnikom neposredno reševanje nalog na spletu. Meni, da lahko prav to predrugačenje sicer že obstoječih nalog v drugačno, dostopnejšo, bolj uporabno obliko, poveča dostopnost javnosti do gradiv. Meni, da se organ neutemeljeno sklicuje na 26. člen Uredbe, saj se slednji nanaša na javno objavo in evidence v zvezi s podeljevanjem izključnih pravic, čeprav prosilec ni zaprosil zanje. Glede pojasnjevalnega besedila, ki naj bi se pojavljalo na spletni strani prosilca, organ to ubesedi na način »na tej spletni stran Rica«, čeprav organ ni lastnik prosilčeve spletne strani. Na spletni strani prosilec želi objaviti naloge samostojno in neodvisno od vseh ostalih vsebin na podlagi strokovnih pedagoških načel, saj bo uporabnikom s tem omogočena hitra in kakovostna uporaba gradiv. Nekaterih gradiv prosilec na svoji spletni strani ne bo objavil. Ob tem dodaja, da je besedilo predolgo in bi bilo smiselno oblikovati bolj zgoščeno vsebino. Glede pridobitnega namena prosilec navaja, da bodo zahtevane informacije ustrezno reorganizirane po pedagoških načelih na ravni posamezne naloge. Ta proces pa za razliko od preprostega kopiranja PDF dokumentov zahteva ustrezen strokovni in tehnični pristop ter ustrezne finančne vire, ki vključujejo tudi prispevek uporabnikov. Glede tega prosilec meni, da je ZDIJZ v četrtem odstavku 34. a člena jasen, ko pove, da se »cena za ponovno uporabo lahko zaračuna zgolj za pridobitne namene«. Šteje se, da gre za pridobitni namen, kadar je prosilec gospodarska družba ali drug poslovni subjekt, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost, katerega namen ustanovitve je v ustvarjanju dobička, razen kadar informacije ponovno uporabi medij z namenom informiranja. Ker je prosilec zasebni zavod, ki ni bil ustanovljen z namenom ustvarjanja dobička, prosilec meni, da ZDIJZ v tem primeru cene ne predvideva. Prav tako je neutemeljeno sklicevanje organa na 25. a člen ZDIJZ, saj ga ZDIJZ ne vsebuje. V zvezi z uporabo prihodnjih informacij stališče organa v izpodbijani odločbi ni jasno razvidno. V zvezi z drugo točko izreka, ki se nanaša na zahtevane informacije v E-banki nalog, prosilec navaja, da so zahtevane informacije na tem naslovu v drugačnem formatu in drugače strukturirane. Navedeno omogoča lažji prenos vsebin v sistem prosilca. Prenos vsebin iz PDF oblike v uporabno spletno obliko zahteva precej dela, zato lahko drugačna oblika zapisa vsaj delno pripomore h krajšemu postopku predelave informacij v želeno obliko. Po mnenju prosilca to za organ ne bi smelo predstavljati prevelike obveznosti, saj bi administrator v sistem banke naloge le dodal novo entiteto na ravni šole (prosilec) in enega uporabnika. Sklicevanje organa na stroške vzdrževanja je neutemeljeno, saj jih ima v vsakem primeru. Predlaga, da IP odloči da izpodbijana odločba omogoča možnost predelave spletnih gradiv in ne zgolj ponovne objave PDF dokumentov, da se določi vsebinsko ustrezno besedilo ob ponovni uporabi, brez stroškov ponovne uporabe, možnost uporabe informacij tudi v prihodnje in možnost dostopa in ponovne uporabe informacij tudi za banko nalog.
(5) Organ je pritožbo prosilca preveril in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe, skladno z 245. členom ZUP, jo je odstopil v reševanje IP, z dopisom z dne 17. 8. 2023. IP pa je dne 19. 9. 2023 pri organu opravil ogled in camera, dne 22. 9. 2032 pa je organ posredoval IP še določeno dokumentacijo.
Pritožba je delno utemeljena.
(6) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(7) IP ugotavlja, da je s prvo točko izreka izpodbijane odločbe organ ugodil zahtevi za ponovno uporabo podatkov nacionalnega preverjanja znanja (NPZ), poklicne mature in splošne mature, in sicer izpitnih pol v slovenskem jeziku (ter italijanskem in madžarskem jeziku) ter navodil za ocenjevanje (oz. vrednotenje) z neposrednim prenosom elektronskih zapisov s spletne strani organa https://www.ric.si. V tem delu so za prosilca sporni predvsem pogoji in način razumevanja obrazložitve izpodbijane odločbe. Organ je sicer v pritožbenem postopku izpostavil, da gre v tem delu tudi za vprašanje varstva avtorskih pravic in je s tem v zvezi predložil določena dokazila. IP ob tem ugotavlja, da meje pritožbenega postopka določa, poleg zgoraj navedenega 247. člena, tudi 253. člen ZUP. Slednji določa, da bi se zadeva pravilno rešila, sme organ druge stopnje ob reševanju pritožbe v mejah zahtevka, ki je bil postavljen v postopku na prvi stopnji, s svojo odločbo odpraviti odločbo in rešiti zadevo v korist pritožnika v obsegu, ki presega meje preizkusa iz 247. člena tega zakona, če se s tem ne posega v pravico koga drugega. Drugi odstavek istega člena pa določa, da z enakim namenom lahko organ druge stopnje v obsegu, ki presega meje preizkusa iz 247. člena tega zakona, spremeni odločbo v škodo pritožnika, vendar samo iz razlogov, ki so določeni v 274., 278. in 279. členu tega zakona. Iz navedenih določb izhaja, da v škodo pritožnika lahko pritožbeni organ posega v odločbo organa prve stopnje le iz taksativno navedenih razlogov. Med njimi ni najti pravne podlage za obravnavo zadržkov avtorstva, ki jih navaja organ, saj ne gre za očitno prekršen materialni predpis kot za odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici določa drugi odstavek 274. člena ZUP, zato IP pri obravnavni zadeve teh navedb ni mogel upoštevati.
(8) Prosilec glede ugodilnega dela odločbe podaja več pritožbenih navedb, in sicer glede oblike gradiva in glede postavljenih dodatnih pogojev. Ob tem prosilec zahteva še pojasnilo o tem, ali odobritev ponovne uporabe velja tudi za uporabo prihodnjega gradiva in glede vprašanja namena uporabe.
(9) Z namenom razjasnitve oz. ugotovitve pravilnega dejanskega stanja v tej zadevi je IP pri organu dne 19. 9. 2023 izvedel ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP. Na ogledu in camera je IP izpostavil predvsem dejstva, ki jih je prosilec navedel v svoji pritožbi, pri čemer je želel od organa pridobiti njegovo oceno prosilčeve pritožbe. Glede oblike gradiva je organ pojasnil, da so na spletu objavljena gradiva v PDF obliki, kot take jih prosilec lahko prevzame s spletne strani organa. Organ pa ne nasprotuje temu, da prosilec za potrebe svoje spletne strani spremeni obliko gradiv v tehničnem smislu, v kolikor vsebina gradiv ostane nespremenjena. Glede teksta, ki naj bi ga prosilec zapisal ob uporabljenem gradivu, je organ pojasnil, da je uporabil dikcijo, ki je objavljena na njegovi spletni strani in da se strinja, da se tekst zapiše drugače, torej da se izpusti beseda »tej«.
(10) Prosilec v pritožbi navaja, da se je organ odločil, da sme prosilec ponovno uporabiti informacijo le v obliki, kot je objavljena na spletni strani organa (izpitne pole in gradiva v PDF obliki), prosilcu pa se taka zahteva ne zdi na mestu, saj PDF oblika ni primerna za kvalitetno delo v spletnih sistemih, kot je …. Prosilec predlaga, da se odobri ponovna uporaba gradiva v poljubni obliki, ki bo vsebinsko (ne pa tudi tehnično) primerljiva z gradivom NPZ-jev in matur. V zvezi s tem IP pojasnjuje, da po pregledu izpodbijane odločbe ni prišel do zaključka, da organ prosilcu po tem, ko si gradivo prevzame s spletne strani v PDF obliki, prepoveduje spremembo oblike gradiva iz PDF v drugo poljubno obliko, ki bi bila bolj primerna za delo v prosilčevem spletnem sistemu. Navedeno je zatrdil tudi organ sam na ogledu in camera, kjer je pojasnil, da so na spletu objavljena gradiva zgolj v PDF obliki, kot take jih prosilec lahko prevzame s spletne strani, kasneje pa lahko obliko vsekakor prilagaja svojim potrebam, vendar ob tem ne sme spremeniti same vsebine gradiv. Prav tako se IP strinja s pritožbeno navedbo prosilca, da je prav ustvarjanje dodane vrednosti informacijam javnega sektorja bistven namen instituta ponovne uporabe, zato je vsekakor treba prosilcem, ki jim je ponovna uporaba informacij dovoljena, dopustiti določen manevrski prostor, da takšno dodano vrednost lahko dejansko tudi ustvarijo. Tudi v tem delu je torej pritožba prosilca utemeljena.
(11) Prosilec navaja, da organ pogojuje uporabo informacij s tem, da se ob vsakokratni uporabi informacij doda zgoraj besedilo »Izpitne pole in navodila za ocenjevanje, ki so objavljeni na tej strani Rica, so bili pripravljeni v skladu s predmetnimi izpitnimi katalogi za določeno šolsko leto in se lahko po vsebini in strukturi razlikujejo od predpisane v trenutno veljavnih predmetnih izpitnih katalogih«, pri čemer se prosilec ne strinja z besedno zvezo »na tej strani Rica«, saj si organ s tem, po oceni prosilca, želi neupravičeno lastiti avtorjev spletni sistem …. Tudi ta pritožbena navedba prosilca je po oceni IP povsem utemeljena, vendar pa je organ na ogledu in camera poudaril, da takšna formulacija besedila ni bila sestavljena z namenom lastiti si avtorjev spletni sistem, pač pa je dejansko prišlo do napake. IP se ob tem strinja s prosilcem, da je možno naveden pogoj ponovne uporabe strniti v enotno besedilo, kot izhaja iz izreka te odločbe. V skladu z 213. členom ZUP je treba pogoje, ki so povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka, zapisati v izrek.
(12) Glede pojasnila prosilcu, ali gre pri odobritvi ponovne uporabe informacij za odobritev gradiv, ki so že objavljena na spletni strani organa, ali sme prosilec na podlagi odločbe vsakokratno novo gradivo vključiti v spletni sistem … brez vlaganja posebne prošnje. V zvezi s tem je organ na ogledu in camera poudaril, da odobritve zahteve ni razumel omejujoče in da je odločil, da velja odobritev tudi za prihodnje objavljeno gradivo.
(13) Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ prosilcu odobril dostop do gradiva za nepridobitni namen. Pri tem se je skliceval na 25. a člen ZDIJZ, da je prosilec dolžan v primeru uporabe informacij za pridobitni namen pridobiti dodatno soglasje. Ob tem podaja stališča glede tega, v kakšnem primeru bo organ za ponovno uporabo prosilcu zaračunal stroške. IP ugotavlja, da prosilec utemeljeno zatrjuje, da ZDIJZ v 25. a členu ne ureja stroškov in cene ponovne uporabe, ampak to ureja 34. a člen ZDIJZ. Razveljavljena Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/09) je v 25. a členu določala, da prosilec v zahtevi za ponovno uporabo informacij javnega značaja iz četrtega odstavka 17. člena ZDIJZ opredeli pridobitni oziroma nepridobitni namen ponovne uporabe predvsem z opisom naslednjih okoliščin: - pravno-organizacijska oblika oziroma status prosilca in dejavnost;- predvideni način ponovne uporabe informacij, vključno s pogoji posredovanja informacij javnosti. Kot rečeno, se je ureditev določanja mejnih stroškov in cene za ponovno uporabo informacij javnega značaja spremenila. Slovenska ureditev sledi Direktivi (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (v nadaljevanju Direktiva). Slednja v 36. uvodni določbi določa, da bi morali biti dokumenti brezplačno na razpolago za ponovno uporabo in, kadar je treba ponovno uporabo dokumentov zaračunati, bi morala biti nadomestila načeloma omejena na mejne stroške. Direktiva 6. členu konkretno določa, da je ponovna uporaba dokumentov brezplačna. Vendar pa se dovoli povračilo mejnih stroškov, ki nastanejo zaradi reprodukcije, zagotavljanja in razširjanja dokumentov, pa tudi zaradi anonimizacije osebnih podatkov in ukrepanja za varovanje zaupnih poslovnih informacij. Ceno ponovne uporabe izjemoma lahko zaračunajo organi javnega sektorja, ki morajo ustvarjati prihodek, da lahko krijejo pomemben del stroškov, ki jih imajo zaradi izvajanja svojih javnih nalog; knjižnice, vključno z univerzitetnimi knjižnicami, muzeje in arhive; ter javna podjetja. Slovenski zakonodajalec je zaračunavanje cene ponovne uporabe uredil v 34. a členu ZDIJZ na način, da za ponovno uporabo podatkov organ ne sme zaračunati cene, lahko pa zaračuna povračilo mejnih stroškov. Pri povračilu mejnih stroškov lahko organ upošteva stroške, ki nastanejo zaradi razmnoževanja, zagotavljanja in razširjanja podatkov. Kadar organ razširja podatke s stalnim ažuriranjem, lahko kot del mejnih stroškov upošteva tudi stroške anonimizacije osebnih podatkov in stroške ukrepov za varovanje zaupnih poslovnih informacij. Organ prosilcu ni zaračunal mejnih stroškov, ampak se v obrazložitvi izpodbijane odločbe sklicuje na to, da če bo prosilec spremenil namen ponovne uporabe v pridobitni namen, mu bo zaračunal stroške. Opredelitev mejnih stroškov, kot izhaja iz Direktive, se nanaša na stroške, ki nastanejo zaradi reprodukcije, zagotavljanja in razširjanja dokumentov, pa tudi zaradi anonimizacije osebnih podatkov in ukrepanja za varovanje zaupnih poslovnih informacij ter ni pogojena z namenom ponovne uporabe. Z namenom ponovne uporabe je pogojena cena, ki bi jo lahko zaračunal organ. Ceno organ lahko v skladu z ZDIJZ zaračuna pod predpostavko, da sam izpolnjuje določene pogoje in da gre za pridobitni namen. Ceno lahko zaračuna organ, ki mora v skladu z načrtom ali programom dela ali financiranja poleg proračunskih sredstev ustvariti prihodek za kritje vsaj 30 odstotkov svojih stroškov, povezanih z izvajanjem svojih javnih nalog, (razen v zvezi s podatkovnimi zbirkami, ki sodijo med nabore podatkov velike vrednosti), in knjižnica, muzej in arhiv. V skladu s šestim odstavkom 34. a člena ZDIJZ pa o tem, da organ lahko zaračunava ceno, odloči ministrstvo za obdobje dveh let. Organ ne sodi v drugo skupino taksativno navedenih subjektov, ki lahko zaračunavajo ceno na podlagi zakona, prav tako pa na ogledu in camera niti v naknadno dostavljeni dokumentaciji organ ni izkazal, da izpolnjuje pogoje iz prve alineje drugega odstavka 34. a člena ZDIJZ, niti ni predložil odločitve ministrstva o tem, da lahko zaračunava ceno. Poleg tega zakon v četrtem odstavku 34. a člena ZDIJZ določa, kdaj se šteje, da gre za pridobitni namen. »Šteje se, da gre za pridobitni namen, kadar je prosilec gospodarska družba ali drug poslovni subjekt, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost, katerega namen ustanovitve je v ustvarjanju dobička, razen kadar informacije ponovno uporabi medij z namenom informiranja.« Drugače od 25. a člena prej veljavne Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, v kateri je bil pridobitni namen opredeljen s statusno obliko in načinom uporabe, se pri opredelitvi pridobitnega namena po 34. a členu ZDIJZ ugotavlja le statusna oblika in namen ustanovitve, ne glede na to, ali prosilec na trgu opravlja pridobitno dejavnost. Prosilec je zasebni zavod, za katerega Zakon o zavodih v (Ur. l. RS, št. 12/91, z vsemi spremembami in dopolnitvami) v 48. členu določa, da zavod pridobiva sredstva za delo iz sredstev ustanovitelja, s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu in iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi. Presežek prihodkov nad odhodki sme uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno. Na spletni strani AJPES[1] je razviden Akt o ustanovitvi prosilca, iz katerega izhaja, da prosilec opravlja svoje dejavnosti neprofitno. Cilj delovanja prosilca ni pridobivanje dobička. Presežek prihodkov nad odhodki pa lahko porabi za opravljanje in razvoj svojih dejavnosti, za izobraževanje sodelavcev, za oblikovanje rezerv ali za druge z zakonom in statutom določene namene. Pri čemer ni razvidno, da bi smel prosilec dobiček razdeliti ustanoviteljem. Ker je prosilec zasebni zavod in ni ustanovljen za namen ustvarjanja dobička, je organ pravilno odločil, da se omogoči ponovna uporaba informacij javnega značaja za nepridobitni namen, čeprav je v namenu ponovne uporabe prosilec navedel, da bodo informacije vključene v spletna orodja, za katera je predvidena finančna kompenzacija uporabnikov. Ob tem je neutemeljeno sklicevanje organa na to, da bo odločil o stroških ponovne uporabe drugače, saj odločitev o tem, ali nastanejo mejni stroški ali ne, ni odvisna od tega, ali gre za pridobitni ali nepridobitni namen.
(14) Prosilec v pritožbi vztraja, da je odločitev organa, da zavrne zahtevo za ponovno uporabo vsebin, ki se nanašajo na nacionalno preverjanje znanja, poklicno maturo ter splošno maturo, in sicer izpitne pole v slovenskem jeziku (ter italijanskem in madžarskem jeziku, kadar so na spletu na voljo) ter navodila za ocenjevanje (oz. vrednotenje) z neposrednim prenosom elektronskih zapisov s spletnih strani organa na naslovu https://bankanalog.ric.si, napačna. Po mnenju prosilca odločitev organa, da gre za enake vsebine kot v javno objavljenih informacijah, za katere je organ odločil, da smejo biti ponovno uporabljene, ne drži, saj so naloge v drugem formatu in drugače strukturirane. Na ogledu in camera, v izpodbijani odločbi in v pojasnilu z dne 22. 9. 2023, je organ pojasnil, da je banka nalog spletna aplikacija, ki učiteljem ob prijavi z uporabniškim imenom omogoča dostop do odpisanih nalog zunanjih preverjanj znanja pri izbranih predmetih. Učitelji si lahko naloge iščejo, izbirajo, sestavljajo v test in prenesejo k sebi v MS Word formatu. Spletna aplikacija – uporabniški vmesnik, komunicira s podatkovno bazo, ki zagotavlja vse potrebne atribute za delovanje aplikacije in njene funkcionalnosti (iskanje po različnih lastnostih nalog, statistike, ipd.). Podatkovni del banke nalog obsega za vsako nalogo: - vsebino naloge v JPG datoteki, - rešitev (navodila za vrednotenje) naloge v JPG datoteki, - vsebino naloge v MS Word datoteki, - rešitev (navodila za vrednotenje) naloge v MS Word datoteki, - če je naloga na izpitu zahtevala priloge, so tudi priloge v JPG in MS Word datotekah. Celotni podatkovni del trenutno obsega 22,9 Giga bajtov oziroma cca 158.000 datotek. Naloge so v bazo dodane z zamikom, potem kasneje, ko ima organ čas naloge vnese v aplikacijo. Določenih maloštevilnih nalog in določenih nalog organ tudi po presoji predmetnih komisij ne da v bazo. Nalog, ki imajo napako, organ ne da v to bazo. Pri poklicni maturi banke nalog še ni, je v nastajanju. IP tako ugotavlja, da so v banki nalog zahtevane informacije (izpitne pole za splošno maturo in NPZ) ter navodila za ocenjevanje (oz. vrednotenje) po vsebini enake oziroma v manjšem obsegu, kot jih je organ objavil in je o njih odločil s prvo točko, vendar je ta vsebina v drugem formatu, prav tako pa vsebuje tudi orodje – iskalnik za izdelavo testov. Informacije tako niso enake, saj so v drugem formatu. Kot izhaja iz četrtega odstavka 5. člena ZDIJZ, mora organ v čim večji meri zagotavljati informacije javnega značaja v elektronski obliki, vendar ni dolžan za potrebe ponovne uporabe informacij javnega značaja zagotavljati pretvorbe iz ene oblike v drugo. Ko pa organ z informacijami v drugem formatu razpolaga, pa je dolžan o dostopu do teh odločiti.
(15) ZDIJZ v drugem odstavku 5. člena določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Enako izhaja iz četrtega odstavka 17. člena, ki določa, da mora prosilec v zahtevi za ponovno uporabo informacij javnega značaja opredeliti tudi, na kakšen način želi prevzeti vsebino zahtevane informacije (klasičen ali elektronski zapis ter praviloma tudi oblika in nosilec zapisa). V konkretnem primeru je prosilec v zahtevi z dne 19. 6. 2023 zahteval neposreden (on-line) dostop do baze banka nalog, s katero upravlja organ. Takšnega načina dostopanja oziroma ponovne uporabe informacij javnega značaja ZDIJZ ne pozna. Tudi Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja neposrednega (on-line) dostopa ne predvideva. Posredovanje »elektronskega zapisa« v smislu ZDIJZ in zgoraj omenjene uredbe se nanaša zgolj na posredovanje fizičnega nosilca podatkov ali posredovanje podatkov po elektronski pošti. Tudi zahteva po »posredovanju (določenih) informacij v svetovni splet«, ki je urejena v ZDIJZ in zgoraj omenjeni uredbi, ne pomeni, da imajo prosilci možnost zahtevati neposreden (on-line) dostop do informatiziranih zbirk podatkov, s katerimi razpolagajo zavezanci. Pri »posredovanju informacij v svetovni splet« gre namreč za javno objavljanje določenih vsebin na svetovnem spletu brez zahteve prosilca. Prav tako pa, po presoji IP, ne gre za ponovno uporabo dinamičnih podatkov v smislu 10. č člena ZDIJZ. Organ je tako utemeljeno zavrnil zahtevo za ponovno uporabo z neposrednim prenosom elektronskih zapisov s spletnih strani organa na naslovu https://bankanalog.ric.si, vendar iz napačnih razlogov. Ob tem IP dodaja, da navedeno stališče o neposrednem spletnem prenosu s spletnih strani organa ne prejudicira odločitve o morebitni novi zahtevi prosilca za posredovanje oziroma ponovno uporabo zahtevanih informacij na drugačen način.
(16) IP je tako na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP iz drugih razlogov zavrnil pritožbo v delu, ki se nanaša na neposredni prenos elektronskih zapisov s spletnih strani organa na naslovu https://bankanalog.ric.si, zato ker takšnega načina dostopanja oziroma ponovne uporabe informacij javnega značaja ZDIJZ ne pozna. V delu pritožbe, ki se nanaša na v izpodbijani odločbi ugodeni ponovni uporabi podatkov NPZ, poklicne mature ter splošne mature, in sicer do uporabljenih izpitnih pol v slovenskem jeziku (ter italijanskem in madžarskem jeziku, kadar so na spletu na voljo) ter navodil za ocenjevanje (oz. vrednotenje), ki so javno objavljene na spletni strani organa, je IP na podlagi 251. člena ZUP v zvezi s 213. členom ZUP, dopolnil izpodbijano odločbo na način, da so pogoji ponovne uporabe določeni v izreku.
(17) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali.
(18) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izv odih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Manja Resman, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,
informacijska pooblaščenka
[1] https://www.ajpes.si/eObjave/objava....