prosilec - Državna volilna komisija

POVZETEK:

Organ je prosilki zavrnil dostop do zahtevanih podatkov o osebnih imenih in naslovih pripadnikov avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti za volitve v Državni zbor, ki so bile 24. 4. 2022, pri čemer se je skliceval na varstvo osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku, upoštevaje pravne podlage za razkritje osebnih podatkov po prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, ugotovil, da ni podane pravne podlage za razkritje zahtevanih podatkov. Ker torej ne obstaja pravna podlaga, ki bi prosilcem po ZDIJZ omogočala seznanitev z osebnimi podatki vseh volivcev, vpisanih v posamezni volilni imenik, teh podatkov zainteresiranim prosilcem ni mogoče razkriti. IP je pritožbo prosilke tako zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-32/2025/3

Datum: 6. 2. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ... (v nadaljevanju: prosilka), zoper odločbo DRŽAVNE VOLILNE KOMISIJE, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-1/2025-2 z dne 10. 1. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilke zoper odločbo DRŽAVNE VOLILNE KOMISIJE št. 090-1/2025-2 z dne 10. 1. 2025 se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilka je z zahtevo z dne 21 11. 2024 zahtevala imenski in z domicilnimi naslovi opremljen seznam 8.288 volivk in volivcev, ki so imeli pravico voliti po dva poslanca na volitvah v Državni zbor leta 2022.

(2) Organ je o zahtevi prosilke izdal odločbo št. 090-1/2025-2 z dne 10. 1. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je uvodoma povzel zahtevo prosilke ter določbo in pogoje za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Glede na zahtevo je organ ugotovil, da prosilka zahteva dostop do volilnih imenikov državljanov Republike Slovenije, pripadnikov avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti, ki so bili uporabljeni na voliščih na območju Republike Slovenije, na katerem imajo volilno pravico državljani Republike Slovenije, pripadniki avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti, za volitve v Državni zbor, ki so bile 24. 4. 2022. V nadaljevanju je organ navedel, da ti volilni imeniki vsebujejo osebne podatke, in sicer po tretjem odstavku 27. člena Zakona o evidenci volilne pravice (v nadaljevanju: ZEVP-2), med drugim vsebujejo osebno ime volivca, njegov rojstni datum in spol, stalno oziroma začasno prebivališče in državljanstvo. V zvezi z navedenim je nato izpostavil določbo 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pa tudi Splošno uredbo o varstvu podatkov[1], ki se uporablja neposredno, in Zakon o varstvu podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2). Navedel je, da Splošna uredba o varstvu podatkov ureja pojem osebnega podatka kot tudi njegovo »obdelavo« v prvi in drugi točki 4. člena. Posredovanje dokumentov prosilcu po ZDIJZ po navedbah organa predstavlja način obdelave osebnih podatkov, za katerega pa mora obstajati ustrezna pravna podlaga po prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, pri čemer je izpostavil točko c tega člena. Nadalje je navedel, da je po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ dovoljeno razkriti osebne podatke in se dostop dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Upoštevaje navedeno je organ zaključil, da pogoji za razkritje osebnih podatkov, ki jih vsebujejo volilni imeniki, niso izpolnjeni, zato je zahtevo za dostop do teh dokumentov zavrnil.

(3) Prosilka je zoper odločbo organa vložila pritožbo. Najprej je izpostavila, da je organ na zadržku razkritja osebnih podatkov samovoljno predrugačil definicijo zahteve, kar je po njenih navedbah razvidno iz tretjega odstavka obrazložitve izpodbijane odločbe. Nadalje je navedla, da bi organ lahko uporabil izjemo (precedens), ki bi bila skladna z izjemo na področju volilne pravice državljank in državljanov Republike Slovenije. Prosilka tako predlaga IP, da se ne glede na zadržek o osebnih podatkih, njeni zahtevi ugodi v celoti ali deloma, na primer z zakritjem imen in priimkov, vendar z ohranitvijo naslovov. Navedla je, da bi lahko na ta način še vedno …. Nadalje je navedla, da zakon, ki varuje razkritje osebnih podatkov, dopušča tudi izjeme, npr. javno dostopni so posamezni osebni podatki tistih državljank in državljanov, ki pridobijo stanovanja preko javno objavljenih razpisov, ali tistih, ki kandidirajo za izvolitev na lokalnih in državnih volitvah. Tudi prostorsko-ureditveni razvidi so brez ovir dostopni vsakomur in je tam mogoče videti vse osebne podatke in še celo velikost imetja, hipotek, zgodovine premoženja. Glede na navedeno meni, da se lahko … zato upravičeno postavlja vprašanje, čemu so vsi ti podatki objavljeni in komu. Meni namreč, da gotovo obstajajo razlogi, ki so verjetno v tem, da je mogoče izvajati demokratični nadzor nad ustavno varovanimi kategorijami, npr. kako se uresničuje ustavna določba, da je Slovenija demokratična in socialna država. Če se šteje zakonsko dovoljeno objavo osebnih podatkov v primerih, ko so državljani prejemniki tistega, kar je ustvarila celotna skupnost, lahko štejemo tudi dostopnost do osebnih podatkov o državljanih, ki uveljavljajo svojo na monarhičnem načelu v nasprotju z demokratičnim zasnovano posebno pravico do sodelovanja pri upravljanju splošnih in skupnih zadev države s stalnim sedežem v Državnem zboru in ne tako, kot velja za ljudi brez posebne pravice, ki lahko dobijo sedež samo, če prestopijo volilni prag. Torej, če posebne osebnostne pravice na osnovi domnevne narodnostne predestinacije monarhičnega tipa ni mogoče obravnavati enako kot običajne pravice na področju volilne upravičenosti, temveč strožje, da je mogoče spremljati utemeljenost tovrstne monarhične ustavno sporne določbe in ustrezno, s podatki opremljeno oceno, mnenje, pobudo.

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-1/2025-6 z dne 4. 2. 2025, poslal v odločanje IP. Dopisu je priložil izpodbijano odločbo, zahtevo in popis zadeve št. 090-1/2025. IP je pritožbo prosilke pridobil iz svojega spisa zadeve št. 092-19/2025.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(5) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanimi podatki razpolaga v materializirani obliki. Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, ko je prosilki zaradi varstva osebnih podatkov zavrnil dostop do zahtevanih podatkov iz volilnih imenikov, in sicer do podatkov o osebnih imenih in naslovih pripadnikov avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti za volitve v Državni zbor, ki so bile 24. 4. 2022.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(7) V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov) pomeni osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

(8) Upoštevaje navedeno definicijo osebnega podatka IP tako ugotavlja, da predstavljajo podatki o osebnem imenu ter stalnem oziroma začasnem prebivališču volivca nedvomno osebne podatke posamezne fizične osebe.

(9) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo zahtevanih podatkov (posredovanje prosilki oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6, na katero je opozoril že organ v izpodbijani odločbi. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi ZVOP-2. Splošna uredba o varstvu podatkov pa sicer v 86. členu določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja torej potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c).

(10) Upoštevaje pravne podlage za razkritje osebnih podatkov po prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov IP zaključuje, da je organ pravilno ugotovil, da ni podane pravne podlage za razkritje zahtevanih podatkov o osebnem imenu in naslovu posameznega volivca iz volilnega imenika državljanov Republike Slovenije, pripadnikov avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti, ki so bili uporabljeni na voliščih na območju Republike Slovenije, na katerem imajo volilno pravico državljani Republike Slovenije, pripadniki avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti za volitve v Državni zbor, ki so bile 24. 4. 2022, javnosti. Ker torej ne obstaja pravna podlaga, ki bi prosilcem po ZDIJZ omogočala seznanitev z osebnimi podatki vseh volivcev, vpisanih v posamezni volilni imenik, teh podatkov zainteresiranim prosilcem ni mogoče razkriti, zato je organ ravnal ustrezno, ko je odločil, da se zahteva prosilca zavrne. O dostopu do volilnih imenikov je IP sicer že odločal, in sicer v odločbi, ki jo je izpostavil že organ v izpodbijani odločbi.

Opredelitev do posameznih pritožbenih navedb prosilke

(11) Glede navedb prosilke, da je organ samovoljno predrugačil definicijo njene zahteve, kar je po njenih navedbah razvidno iz tretjega odstavka obrazložitve izpodbijane, IP meni, da tem navedbam ne more slediti. Po mnenju IP je organ samo konkretneje opredelil zahtevo prosilke. Opredelitev podatkov, ki jih zahteva posamezni prosilec, je namreč vedno na organu prve stopnje. Če bi bil organ v dvomu, katere podatke zahteva prosilka, bi jo namreč pozval na ustrezno dopolnitev zahteve. Poleg tega ni prosilka v ničemer pojasnila, v čem je organ predrugačil njeno zahtevo, oziroma ni navedla in ni utemeljila, da podatki, kot jih je v tretjem odstavku izpodbijane odločbe opredelil organ, niso predmet njene zahteve.

(12) V zvezi z navedbami prosilke o razlogih, zakaj potrebuje zahtevane podatke in zakaj bi se morali posredovati publicistom IP poudarja, da se dostop do dokumentov oziroma podatkov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine informacij, ki so zahtevane (razen v primeru zlorabe pravice dostopa, ki pa v obravnavanem primeru ni podana). V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na njen pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Poudarja pa tudi, da IP ni pristojen presojati siceršnjih postopanj in odločitev organa. IP je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se torej ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja organov v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih.

(13) IP lahko sledi navedbi prosilke, da ZVOP-2 dopušča izjeme, kar je IP utemeljil že predhodno, ne more pa slediti njenim navedbam v zvezi s posameznimi primeri, zaradi katerih prosilka ocenjuje, da bi morali biti javni tudi zahtevani podatki. Za razliko od primerov, ki jih navaja prosilka (javnost zemljiške knjige, katastra stavb,..), za posredovanje v tem postopku zahtevanih osebnih podatkov ni zakonske podlage, medtem ko javnost podatkov, ki jih navaja prosilka, določa področni zakon.

Sklepno

(14) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilke zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, in sicer na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.

(15) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(16) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] UREDBA (EU) 2016/679 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive.