prosilec - Državna volilna komisija

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval odgovore na vprašanja glede volitev, vpogled v volilne imenike in vpogled v glasovnice določenih volišč. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, hkrati pa mu je poslal odgovore na vprašanja. Prosilec je zoper odločitev organa vložil pritožbo. IP je ugotovil, da je organ ravnal ustrezno v delu, v katerem je zavrnil zahtevo za posredovanje odgovorov, saj organi na podlagi ZDIJZ niso dolžni odgovarjati na vprašanja in s tem ustvarjati novega dokumenta, je pa organ to storil na drugi pravni podlagi. Prav tako je potrdil odločitev organa v delu, ki se nanaša na vpogled v volilne imenike, saj je podana izjema varstva osebnih podatkov. IP je zadevo v delu, v katerem je organ zavrnil zahtevo prosilca za vpogled v glasovnice, vrnil organu v ponovno odločanje, saj ni mogel slediti obrazložitvi organa, da z dokumenti ne razpolaga.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-327/2022/2

Datum:  12. 12. 2022

Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 7. 11. 2022, zoper odločbo Državne volilne komisije, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana  (v nadaljevanju: organ), št. 090-3/2022-16 z dne 19. 10. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 7. 11. 2022 zoper odločbo organa št. 090-3/2022-16 z dne 19. 10. 2022 se v delu, v katerem je organ odločil o zahtevi prosilca iz 1., 2., 3., 5. in 7. tč., zavrne kot neutemeljena.

2.     Pritožbi prosilca zoper odločbo organa št. 090-3/2022-16 z dne 19. 10. 2022 se v delu, v katerem je organ odločil o 4. tč. zahteve prosilca, ugodi in se izpodbijana odločitev v tem delu odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

3.     Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 11. 8. 2022 od organa zahteval, da mu odgovori na nekaj vprašanj splošnega družbenega pomena in omogoči vpogled v nekaj uradnih dokumentov, in sicer je postavil naslednja vprašanja oz. zahteve:

1.     Ker je imelo volilno pravico na dan 24. 4. 2022 doma in po svetu 1.695.796 volilnih upravičencev, zakaj je organ natisnil 2.153.192 glasovnic?

2.     Na podlagi katerega podatka je organ natisnil glasovnice za pošiljanje v tujino, poslali naj bi tri svežnje, enkrat 24.198 in 89.509, na konzularna predstavništva pa 151.360.

3.     Prosilec prosi za vpogled v volilne imenike z 10 največjih volišč v državi.

4.     Prosilec prosi za vpogled v veljavne in neveljavne glasovnice ter višek glasovnic s 5 volišč v državi, kjer so našteli največ neveljavnih glasovnic.

5.     Kdo je preveril, ali so vse glasovnice, ki so končale v glasovalnih skrinjicah, pristne in ali imajo vse žig organa? Ali o tem pregledu obstajajo zapisniki?

7.     Zakaj je organ rezultate volitev strankarskih list objavil in izračunal glede na število udeležencev volitev, rezultat volilne udeležbe pa glede na vse volilne upravičence. Kje in v katerem zakonu piše, da se volilni rezultat ugotavlja na ta način?

Organ je dne 7. 9. 2022 prosilcu poslal odgovore na postavljena vprašanja (pod št. 1 in 2 ter 5 in 7), hkrati pa je tega dne izdal sklep, s katerim je podaljšal rok za odločanje o zahtevi prosilca.

Organ je dne 19. 10. 2022 izdal odločbo št. 090-3/2022-16 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil. Organ je v odločbi uvodoma pojasnil, da zahteve prosilca (v tč. 1, 2, 5 in 7) ni obravnaval kot zahteve po ZDIJZ, saj skladno z ZDIJZ ni dolžan sestavljati odgovorov in podajati pojasnil prosilcu, zato je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil, hkrati pa je pojasnil, da je prosilcu, upoštevaje 17. člen Uredbe o upravnem poslovanju, dne 7. 9. 2022 podal odgovore. Glede zahteve prosilca po vpogledu v imenike z desetih največjih volišč v državi (tč. 3 zahteve) je organ pojasnil, da zahtevani dokumenti predstavljajo štiri vrste volilnih imenikov, in sicer splošni volilni imenik, posebni volilni imenik, volilni imenik državljanov RS, pripadnikov avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti in volilni imenik državljanov RS, pripadnikov romske skupnosti. Volilni imeniki vsebujejo osebne podatke posameznikov (osebno ime volivca, rojstni datum in spol volivca, stalno oz. začasno prebivališče volivca, državljanstvo volivca idr.) Organ je ugotovil, da za razkritje osebnih podatkov ni zakonske podlage. Prav tako je ugotovil, da delni dostop v konkretnem primeru ni smiseln, saj bi s prekritjem vseh varovanih osebnih podatkov ostali le ime volilnega imenika, datum sestave in navedba volilne enote, volilnega okraja in volišče. To so podatki, ki so že splošno znani, saj so določeni s področnimi zakoni in sprejetimi sklepi pristojnih volilnih komisij in kot taki prosto dostopni in prosilcu ne dajejo nobene posebne ali dodatne vrednosti.

Glede zahteve prosilca po vpogledu v veljavne in neveljavne glasovnice ter višek glasovnic s petih volišč v državi, kjer so našteli največ neveljavnih glasovnic, organ pojasnjuje, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Skladno s 66. členom Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), se glasovnica šteje za volilni material. Tega predsednik in člani volilnega odbora prevzamejo na dan pred volitvami, o čemer napravijo zapisnik, ki ga tudi podpišejo. Ko je glasovanje končano, volilni odbor brez prekinitve začne ugotavljati izide glasovanja, med drugim ugotovi število oddanih glasovnic, koliko glasovnic je neveljavnih in koliko glasov so dobili posamezni kandidati. O delu volilnega obora se sestavi zapisnik, v katerega se vpiše koliko volivcev je glasovalo po volilnem imeniku, koliko jih je glasovalo s potrdilom in koliko jih je skupno glasovalo po glasovnicah, koliko glasovnic je bilo neveljavnih in koliko glasov so dobili posamezni kandidati. Po drugem odstavku 86. člena ZVDZ volilni odbor zapisnik o svojem delu in drug volilni material pošlje volilni komisiji. Vse glasovnice se tako nahajajo pri pristojnih volilnih komisijah. Teh je v Sloveniji 88. Organ je še navedel, da je dostop do zahtevanih dokumentov omejen zaradi obstoja izjeme iz 11. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 7. 11. 2022 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da ne more opraviti nadzora nad delom volilnih komisij, če ne dobi vpogleda v zahtevane dokumente. Pri tem se je pripravljen zavezati k molčečnosti. Zanima ga, kako lahko drugače opravi korekten pregled vseh volilnih postopkov in kdo lahko to opravi, če ne civilna družba. Varovane osebne podatke lahko organ anonimizira, prosilca zanima izključno zaporedna številka in imena zapisanih na volilnih imenikih, ne pa tudi naslov bivališča, datum rojstva itd. Neuporabljene glasovnice, ki so zapečatene, se jih bo odpečatilo, prosilec jih bo preštel, neveljavne pa na enak način pregledal. Da organ po ZDIJZ ni dolžan odgovarjati drži, slednje pa ne velja za postopanje po ZUP. Praksa organa je bila, da je na vprašanja korektno odgovoril, zato prosilec ponovno postavlja vprašanje, kako so glasovnice zaščitene pred možnostjo ponarejanja in kako ter kdo jih pregleda ob štetju, če so res vse pristne. Prosilec je prosil, da o pritožbi odloči IP. Izpostavil je še, da je organ prosilcu omogočil vpogled v zapisnike, v katerih so bili osebni podatki nekaterih ljudi, pa organ do tega ni imel nobenih zadržkov, zato prosilec ne vidi razloga, da ne bi videl tudi volilnih imenikov, pri čemer lahko organ občutljive osebne podatke (kar osebno ime ni), prekrije in dokumente dostavi brez teh podatkov. Prosilec je v pritožbi izpostavil še svoj novi naslov za vročanje klasične pošte.

Organ je pritožbo prosilca, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 090-3/2022-18 z dne 21. 11. 2022, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi.

Organ je ob odstopu pritožbe še izpostavil, da prosilec navaja, da želi odpraviti nadzor nad delom volilnih komisij, vendar na način, kot to izpostavlja prosilec, to ni mogoče. ZVDZ predvideva v teku kandidacijskih postopkov, na dan glasovanja in po glasovanju druge načine nadzora civilne družbe nad zakonitostjo dela volilnih organov. Tako so lahko pri delu volilnih organov navzoči predstavniki, zaupniki in tudi opazovalci organizacij, ki so akreditirani pri organu. Ti lahko opozorijo predsednika volilnega organa na nepravilnosti. S tem se zagotavlja nadzor civilne družbe. Glasovanje na voliščih vodijo volilni odbori, pri imenovanju mora biti zagotovljena politično pluralna sestava, kar pomeni, da je vsak član iz druge politične opcije. Takšni zahtevi po spoštovanju pluralnosti sledijo tudi vsakokratna navodila organa okrajnim volilnim komisijam glede imenovanja volilnih odborov. Tudi s takšno politično pluralnostjo se zagotavlja, da na voliščih in pri ugotavljanju izida glasovanja ne prihaja do morebitnih malverzacij, ki jih želi prosilec, kot civilna družba, preverjati po poteku roka za vložitev pravnih sredstev za varstvo volilne pravice. Organ je še izpostavil, da je volilno gradivo po poteku roka za vložitev pravnih sredstev, skladno z zakonom, zapečateno, dostopni pa so zapisniki o delu volilnega organa, česar pa prosilec ni zahteval, saj je predhodno v njih že vpogledoval. Organ vztraja pri svoji odločbi.

Pritožba je delno utemeljena.

Kot organ druge stopnje je IP, skladno z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

- informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

- organ mora z njo razpolagati;

- nahajati se mora v materializirani obliki.

IP najprej ugotavlja, da je organ pravilno ugotovil, da prosilec pod tč. 1, 2, 5 in 7 ni zahteval dokumentov, temveč je zahteval odgovore na vprašanja. Organ je pravilno odločil, da se zahteva prosilca v tem delu zavrne, saj ZDIJZ ne varuje pravice prosilca zahtevati odgovorov na vprašanja, saj to od organa terja, da ustvari nov dokument, česar pa po ZDIJZ ni dolžan storiti. IP ugotavlja, da je organ ne glede na to prosilcu posredoval odgovore, skladno s 17. členom Uredbe o upravnem poslovanju, nadzor nad navedeno Uredbo, pa ni v pristojnosti IP. Glede na navedeno IP ugotavlja, da zahteva prosilca pod tč. 1, 2, 5 in 7, ne predstavlja zahteve vložene po ZDIJZ, saj jo je organ obravnaval na drugi pravni podlagi, kar pomeni, da presoja posredovanih odgovorov ne sodi v okvir tega pritožbenega postopka. S tem, da organ po ZDIJZ ni dolžan odgovarjati prosilcu, se je v pritožbi strinjal tudi prosilec sam, pri čemer je izpostavil, da slednje ne velja za postopanje po ZUP. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je organ v postopku pravilno ugotovil, da zahteve v tč. 1, 2, 5 in 7 ni dolžan obravnavati po ZDIJZ, zato je zahtevo v tem delu zavrnil. IP tako ugotavlja, da je bila zavrnitev organa v tem delu pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena, zato je pritožbo prosilca IP v tem delu zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1.tč. izreka te odločbe.

IP je v nadaljevanju presojal odločitev organa glede dostopa do dokumentov, ki jih je prosilec navedel v 3. in 4. tč. svoje zahteve.

Zahtevo prosilca za vpogled v volilne imenike z desetih največjih volišč v državi (tč. 3 zahteve) je organ zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov, pri čemer je organ pojasnil, da ostaja več vrst volilnih imenikov, vsak od njih pa vsebuje številne osebne podatke, za razkritje katerih ni podane pravne podlage. Ob prekritju vseh osebnih podatkov, bi ostali zgolj podatki, ki so že splošno znani, saj so določeni s področnimi zakoni (ime volilnega imena, datum sestave in navedba volilne enote, volilnega okraja in volišča), zaradi česar bi bila izvedba delnega dostopa brez posebne vrednosti. Prosilec je navedel, da bi organ lahko anonimiziral občutljive osebne podatke, saj prosilca zanima izključno zaporedna številka in imena zapisanih v volilnih imenikih, ne pa tudi naslov bivališča, datum rojstva ipd.

IP je po preučitvi izpodbijane odločbe in pritožbenih navedb sledil obrazložitvi organa, saj je ta skladna z materialnopravno podlago.

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Glede izjeme varstva osebnih podatkov IP pojasnjuje, da se je s 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov). Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

Organ je pravilno ugotovil, da podatki, ki se nahajajo v volilnih imenikih, predstavljajo osebne podatke, prav tako je pravilno ugotovil, da ni podane pravne podlage za njihovo razkritje javnosti. Skladno z definicijo osebnega podatka predstavlja osebni podatek tudi ime in priimek posameznika v volilnem imeniku. IP tako ni sledil pritožbeni navedbi prosilca, da bi organ lahko prekril občutljive osebne podatke (sedaj poimenovane kot posebne vrste osebnih podatkov), prosilcu pa omogočil dostop do zaporednih številk in osebnih imen, zapisanih v volilnih imenikih. S splošno uredbo o varstvu podatkov se ne varuje zgolj posebnih vrst osebnih podatkov, temveč vse osebne podatke. Ime in priimek volivca, navedenega v volilnem imeniku določene volilne enote oz. volišča, nedvomno predstavlja osebni podatek določljivega posameznika. Ne da bi obstajala pravna podlaga, ki bi prosilcem po ZDIJZ omogočala seznanitev z osebnimi podatki vseh volivcev, vpisanih v posamezni volilni imenik, teh podatkov zainteresiranim prosilcem ni mogoče razkriti, zato je organ ravnal ustrezno, ko je odločil, da se zahteva prosilca zavrne. IP je sledil tudi obrazložitvi organa, da bi s prekritjem vseh varovanih osebnih podatkov, prosilcu bilo možno posredovati le splošne podatke o samem volišču, volilnem okraju in številki imenika, kar predstavlja informacije, ki so splošno znane, saj so določene s področno zakonodajo. Prosilec v pritožbi navaja, da ga zanima zgolj zaporedna številka in ime in priimek volivca. Glede na to, da imena in priimki volivcev predstavljajo varovane osebne podatke, s katerimi se prosilec ne more seznaniti, organ prosilcu ni dolžan posredovati niti zaporednih številk posameznega volilnega imenika (brez osebnih imen), saj bi bil tak seznam zaporednih številk, brez drugih podatkov, za prosilca brez vsakega pomena.

IP tako ugotavlja, da je bila odločitev organa v tem delu pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato jo je IP zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

Glede vpogleda v veljavne in neveljavne glasovnice ter višek glasovnic s 5 volišč v državi, kjer so našteli največ neveljavnih glasovnic (4. tč. zahteve prosilca), je organ zahtevo prosilca zavrnil z razlogom, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj se ti hranijo pri pristojnih okrajnih volilnih komisijah. IP takšni obrazložitvi organa ni mogel slediti. ZVDZ v 34. členu določa, da okrajne volilne komisije imenuje državna volilna komisija in da jo sestavljajo predsednik in trije člani ter njihovi namestniki. Skladno z 39. členom ZVDZ okrajna volilna komisija (1) določa volišča in območja volišč, (2) imenuje volilne odbore, (3) ugotavlja izid glasovanja v volilnem okraju, (4) vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami in (5) opravlja druge naloge, ki jih določa zakon. IP ugotavlja, da okrajna volilna komisija ni samostojna pravna oseba, ki bi bila lahko skladno s 1. členom ZDIJZ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Navedeno pomeni, da prosilec dokumentov ne more zahtevati pri posameznih okrajnih volilnih komisijah, saj za to nima pravne podlage, prav tako pa iz pritožbenega postopka, kot tudi Kataloga informacij javnega značaja organa, ne izhaja, da bi organ vsaki posamezni okrajni volilni komisiji podelil pooblastilo, da lahko odloča v zadevah dostopa do informacij javnega značaja, ki se nanašajo na dokumente, ki jih posamezna komisija hrani pri sebi. IP je vpogledal v Register zavezancev za dostop do informacij javnega značaja (eRZIJZ), kot tudi v Poslovni register Slovenije in ugotovil, da okrajne volilne komisije niso samostojni pravni subjekti in da je kot edina zavezanka za dostop do informacij javnega značaja navedena Državna volilna komisija.

Glede na navedeno organ ne more zavrniti dostopa do dokumentov s sklicevanjem, da z dokumenti ne razpolaga, zgolj zato, ker jih fizično ne hrani pri sebi, temveč se ti nahajajo v okviru drugih organizacijskih enot organa oz. pri posamezni okrajni volilni komisiji, ki jo imenuje (in ev. tudi razrešuje) sam organ. S tem, ko se je organ (neutemeljeno) skliceval na dejstvo, da z dokumenti ne razpolaga, se tudi ni podrobneje opredelil do dokumentov, ki so predmet presoje, in sicer ni vpogledal v veljavne in neveljavne glasovnice in višek glasovnic 5-ih volišč v državi, kjer so našteli največ neveljavnih glasovnic in se do njih ni vsebinsko opredelil, niti se ni opredelil do tega, o katerih 5-ih voliščih je odločal oz. v katerih 5-ih volišč v državi so našteli največ neveljavnih glasovnic.

Iz navedenega tako izhaja, da organ ni odločal o zahtevanih dokumentih, v postopku pa se tudi ni opredelil do posameznih zahtevanih dokumentov in do vprašanja, ali so na posameznih dokumentih morebiti podane izjeme, na podlagi katerih bi bilo treba prosilcu zavrniti dostop. Organ se je v izpodbijani odločbi sicer skliceval na izjemo 11. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar je obrazložitev ostala splošna in pavšalna, saj se ne nanaša na konkretne dokumente, ker organ zatrjuje, da s temi sploh ne razpolaga, tako da ni mogoče šteti, da se je organ z navedeno izjemo skliceval na konkretno identificirane dokumente 5-ih volišč v državi, kjer so našteli največ neveljavnih glasovnic.

Upoštevajoč vse navedeno IP zaključuje, da je organ v tem delu napačno ugotovil dejansko stanje, zato je treba izpodbijano odločbo v tem delu odpraviti, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, ker je ni mogoče preizkusiti.

IP je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in zato postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker je organ z izpodbijano odločbo napačno ugotovil dejansko stanje glede obstoja in razpolaganja z zahtevanimi dokumenti, je IP ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo.

Napotila organu prve stopnje za odločanje v ponovnem postopku

V ponovljenem postopku se bo moral organ najprej opredeliti do obsega prosilčeve zahteve, torej s katerimi dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilca, organ razpolaga. Pri tem se organ ne more sklicevati na to, da z njimi ne razpolaga na svojem sedežu, ker se dokumenti nahajajo pri okrajnih volilnih komisijah, saj je organ dolžan odločiti tudi o dokumentih okrajnih volilnih komisij, ki jih je sam imenoval, saj te niso samostojni zavezanci za dostop do informacij javnega značaja.

Ko bo organ ustrezno identificiral dokumente, ki so predmet zahteve prosilca (torej ugotovil, katerih 5 volišč v državi je imelo največ neveljavnih glasovnic in odločal o njihovih veljavnih in neveljavnih glasovnicah ter višku glasovnic), bo v nadaljevanju moral presojati, ali gre pri teh dokumentih za prosto dostopne informacije javnega značaja, oz. ali je podana katera od izjem od prostega dostopa, določena v 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (npr. izjema varstva osebnih podatkov, če bi bile glasovnice npr. podpisane ali bi bili na njih navedeni osebni podatki ipd.).

Če bo organ ugotovil, da zahtevane informacije vsebujejo katero od izjem od prostega dostopa, mora o tem izdati odločbo in zahtevo prosilca (delno) zavrniti, pri čemer se mora opredeliti do obstoja konkretnih dokumentov in za vsak posamezni dokument ugotoviti, katera izjema je podana (organ zahteve prosilca ne more zavrniti pavšalno, temveč mora presojati konkretni dokument, ki je predmet zahteve prosilca). Organ mora ugotoviti tudi, ali je na dokumentih mogoče izvesti delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ.

IP opozarja tudi, da je v svojih predhodnih postopkih že večkrat odločal o dostopu do glasovnic. Tako je IP z odločbo 090-108/2021/6 z dne 25. 5. 2021 odločal o dostopu do kopij neveljavnih glasovnic tajnega glasovanja o predlogu z izvolitev novega predsednika Vlade Republike Slovenije, z odločbo 090-160/2020/5 z dne 3. 9. 2020 je odločal o dostopu do kopij neveljavnih glasovnic volitev za sodnika Ustavnega sodišča, z odločbo št. 090-222/2018/5 z dne 12. 12. 2018 je odločal o dostopu do kopij glasovnic volitev za predsednika Vlade RS idr. Vsem odločbam je skupno to, da je IP organu naložil, da mora prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih glasovnic.

Do navedenega vprašanja se je opredelilo tudi že Upravno sodišče Republike Slovenije, ki je v pravnomočni sodbi št. I U 76/2019-13 z dne 21. 4. 2021 odločilo, da glasovnice izpolnjujejo vse kriterije za informacijo javnega značaja, kot jih določa 4. člen ZDIJZ (25. tč. navedene sodbe), da pri konkretno presojanih glasovnicah ni bila izkazana nobena od izjem od prostega dostopa in da tajnost glasovanja ne izključuje niti ne omejuje pravice dostopa do informacij javnega značaja po tem, ko je glasovanje enkrat zaključeno (27. tč. sodbe). Organ more v okviru ponovnega postopka dokumente presojati tudi z vidika prakse IP in Upravnega sodišča.

IP v zaključku zgolj še pojasnjuje, da je v postopku po ZDIJZ irelevantno vprašanje, zakaj želi prosilec pridobiti določene informacije. Prosilec se v pritožbi resda sklicuje na možnost nadzora nad delom volilnih komisij, organ pa ob odstopu pritožbe obširno pojasnjuje, v kateri fazi in na kak način zakon predvideva izvedbo nadzora. Slednje za navedeni postopek ni relevantno, saj prosilec v okviru ZDIJZ ne more zahtevati nadzora na način, kot ga predvideva ZVDZ, lahko pa zahteva dokumente na podlagi ZDIJZ in opravi nadzor z vidika dostopa do informacij javnega značaja. Ena izmed glavnih funkcij pravice dostopa do informacij javnega značaja je namreč tudi njena nadzorna funkcija, ki se izvaja ločeno od nadzora, kot je predviden v ZVDZ.

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba delno utemeljena, ker je organ na prvi stopnji napačno ugotovil dejansko stanje, zato je treba izpodbijano odločbo delno odpraviti, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP. IP je zadevo v tem delu vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje, kot to določa 2. tč. izreka te odločbe. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper 1. in 3. tč. izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Zoper 2. tč. izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka