prosilec - Dom starejših občanov Ljutomer

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval zapisnike in poročila o opravljenem inštruktažnemu svetovanju. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, saj ne gre za dokumente, ki bi sodili v njegovo delovno področje, saj dokumentov ni sam ustvaril. Dokumenti tudi vsebujejo osebne podatke njegovih zaposlenih. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da sta dokumenta nastala v zvezi s svetovanjem pri organu in glede dejavnosti, ki jo opravlja organ, zato nedvomno predstavljata informacijo, ki sodi v delovno področje organa. Ker je dokument vseboval nekatere podatke, ki predstavljajo osebne podatke posameznikov, za katerih razkritje ni obstajala zakonska podlaga, je IP organu naložil, da prosilcu posreduje dokument s prekritimi varovanimi osebnimi podatki.

ODLOČBA:

Številka: 090-159/2021/5

Datum: 10. 6. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 4. 5. 2021, zoper odločbo Doma starejših občanov Ljutomer, Cesta I. slovenskega tabora 5, 9240 Ljutomer (v nadaljevanju: organ), št. 151-02-22/21, z dne 26. 4. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 4. 5. 2021 zoper odločbo Doma starejših občanov Ljutomer št. 151-02-22/21 z dne 26. 4. 2021 se delno ugodi ter se odloči: »Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe poslati fotokopije:

1.1. zapisnika o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 16. 3. 2021, na katerem je dolžan prekriti:

- imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja (navedene v četrtem odstavku zapisnika in v zadnjem delu zapisnika) ter

- ime in priimek druge prisotne osebe (študentke), ki ni zaposlena pri organizaciji (navedene v sedmem odstavku zapisnika);

1.2. poročila o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 25. 3. 2021, na katerem je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja (navedene pod tč. 1 poročila (sestava komisije) in na koncu samega poročila za tč. 6 (sklepno mnenje).

1. Pritožba prosilca se v delu, ki se nanaša na osebne podatke, ki jih je organ dolžan skladno s 1. tč. izreka te odločbe prekriti, zavrne.

1. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 29. 3. 2021 od organa zahteval zapisnike in poročila tričlanske komisije o opravljenih storitvah inštruktažnega svetovanja pri organu, ki jih izvaja Socialna zbornica Slovenije, na podlagi devete alineje drugega odstavka 77. člena Zakona o socialnem varstvu kot javno pooblastilo, v skladu s 108.b členom navedenega zakona, za obdobje od 10. 9. 2018 do 29. 3. 2021. Prosilec je dokumente zahteval v obliki prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa.

V zvezi z zahtevo prosilca je organ dne 14. 4. 2021 prosilcu posredoval dopis, v katerem je zahtevo zavrnil. Prosilec je na podlagi 22. člena ZDIJZ zahteval, da organ glede zavrnitve izda pisno odločbo.

Organ je dne 26. 4. 2021 izdal odločbo, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da v konkretnem primeru ne gre za delovno področje organa, saj inštruktažno svetovanje izvaja Socialna zbornica Slovenije, dokumenti pa so nastali v postopku, ki ga je vodil drug organ. Inštruktažno svetovanje obsega spremljanje strokovnega ravnanja strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev, ki samostojno ali pod vodstvom vodje storitve opravljajo posamezne storitve ali programe. Namen inštruktažnega svetovanja je spremljanje uporabe strokovnih metod, izvajanja strokovnih usmeritev, ki jih določajo razvojni dokumenti na področju socialnega varstva, uveljavljanje novih strokovnih pristopov in dobre prakse in uresničevanje Kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu. Inštruktažno svetovanje je oblika strokovne pomoči in suporta izvajalcem socialnovarstvene dejavnosti in ne nadzor nad njihovim delom in se opravi na pobudo strokovnega organa izvajalca ali na pobudo ustanovitelja. Poročilo vsebuje osebne podatke strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev, razkritje osebnih podatkov bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker poročila vsebujejo osebne podatke strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev, ne predstavljajo informacije javnega značaja, saj bi posredovanje dokumentacije pomenil kršitev varstva osebnih podatkov.

Prosilec se je zoper navedeno odločbo organa pritožil. V pritožbi navaja, da organ ni navedel pravne podlage za zavrnitev in nobenih ugotovljenih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevala sklicevanje na to pravno podlago. Zgolj citiranje zakonskih določb, brez ustrezne argumentacije, ne zadostuje, saj se je treba opredeliti do konkretnega dokumenta in konkretno navesti, zakaj so izpolnjeni pogoji, zaradi katerih se dostop zavrne. Inštruktažno svetovanje je dejavnost, ki se financira neposredno iz sredstev pristojnega ministrstva. Socialna zbornica je namreč druga oseba javnega prava z javnimi pooblastili in organ v smislu ZDIJZ. Glede na to, da je Socialna zbornica Slovenije iz naslova inštruktažnega svetovanja za organ, prosilčevi zahtevi delno ugodila, je po mnenju prosilca očitno, da gre za delovno področje organa, nasprotne navedbe pa niso utemeljene. Prosilec ni zahteval osebnih podatkov strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev, kot zmotno navaja organ. Dejstvo je, da sklepi oz. odločbe posameznih komisij Zbornice, predstavljajo javno dostopne podatke, zato ni razloga za zavrnitev zahteve prosilca. Člani komisije za svoje delo prejmejo določene nagrade, torej so prejemniki javnih sredstev. Nadzor nad porabo javnih sredstev predstavlja funkcijo nadzora, ki skupaj z demokratično funkcijo pomeni uresničevanje načela javnosti in odprtosti delovanja širšega javnega sektorja. Prosilec v zaključku še dodaja namen, zaradi katerega je zahteval dokumente in izpostavlja, da podatki niso varovani absolutno, temveč samo takrat, ko bi razkritje imelo neke negativne posledice. Prosilec je s pritožbo priglasil tudi stroške postopka.

Organ je pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP z dopisom št. 023-5/21 z dne 10. 5. 2021. Znova je pojasnil, da je bilo temeljno vodilo za zavrnitev to, da dokumenta ni izdelal organ sam, niti v sodelovanju z drugim organom, niti jih ni pridobil (zahteval). Edini dokument, ki je nastal pri organu je zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 16. 3. 2021, ki ga je sestavila in napisala sama inštruktažna komisija, zaposleni so potrdili le svojo prisotnost. Pritožba je dovoljena in pravočasna, vložena s strani upravičene osebe, zato jo je organ, v skladu z 245. členom ZUP, odstopil IP v reševanje, skupaj z vso dokumentacijo, ki se nanaša na predmetno zahtevo.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti. IP tudi pojasnjuje, da je prosilec oz. pritožnik v konkretni zadevi … in ne …, kot je v odločbi navedel organ, saj je odvetnica k zahtevi priložila pooblastilo iz katerega izhaja, da v postopku nastopa kot pooblaščenka …

IP ugotavlja, da sta predmet zahteve prosilca naslednja dokumenta:

- zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja  z dne 16. 3. 2021 in

- poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 25. 3. 2021.

IP pojasnjuje, da je organ IP odstopil vso dokumentacijo, s katero je razpolagal in naj bi bila vezana na konkretno zahtevo, med drugim tudi nekaj preostalih dokumentov, ki niti po poimenovanju, niti po vsebini ne predstavljajo dokumentov, ki jih je zahtevala prosilka, zato dostop do preostalih posredovanih dokumentov ni predmet tega pritožbenega postopka, saj prosilka preostalih dokumentov v svoji zahtevi z dne 29. 3. 2021 ni zahtevala (zahtevala je zgolj zapisnik in poročilo).

V obravnavanem primeru je med strankama uvodoma sporno, ali zahtevana informacija izhaja iz delovnega področja organa in ali sploh predstavlja informacijo javnega značaja. Organ namreč trdi, da zahtevani dokument ne sodi v njegovo delovno področje, saj gre za inštruktažno svetovanje, ki ga organizira in izvaja Socialna zbornica Slovenije, dokumenti so torej nastali v postopku, ki ga je vodil drug organ in ne pri organu samem. IP je zato v nadaljevanju najprej presojal ali so podani vsi kriteriji, ki jih ZDIJZ določa za to, da je določeno informacijo mogoče opredeliti kot informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

IP poudarja, da je pojem delovnega področja, kot izhaja iz 4. člena ZDIJZ, treba razlagati v smislu, da gre za vse dokumente, ki jih je organ pridobil oz. ustvaril v zvezi s svojim delom in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi, torej tudi v zvezi z vsemi izobraževanji in svetovanji, ki jih je organ koristil ali prejel v zvezi z s svojim področjem dela. Iz Komentarja ZDIJZ izhaja, da je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma dejavnosti organa (Senko Pličanič, ur.: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Ljubljana 2005, str. 82). Termin delovnega področja organa se deloma naslanja na Uredbo o poslovanju organov javne uprave z dokumentarnim gradivom, iz katere izhaja, da gre pri informacijah iz delovnega področja organa za informacije, ki nastanejo pri delu organa (za več glej Urška Prepeluh: Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148). Podobno izhaja tudi iz Priporočila SE št. 2 (2002), ki pojem uradnega dokumenta razlaga kot vse informacije, ki so povezane s katerokoli javno ali upravno funkcijo organa. Široka opredelitev izhaja tudi iz Obrazložitvenega poročila Konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov (poročilo je dostopno na: http://conventions.coe.int/Treaty/EN/Reports/Html/205.htm), ki razlaga, da so uradni dokumenti vsi tisti, ki jih organi oziroma javni uslužbenci prejmejo (ali ustvarijo) v zvezi z opravljanjem svojih nalog. Opredelitve, ki se pojavljajo v teoriji, so torej zelo široke in ne izključujoče; opravljanje javnopravnih nalog oz. dejavnosti, delo organa, opravljanje nalog itd. so pojmi, ki jasno kažejo na to, da je delovno področje organa celokup (javnopravnih) aktivnosti, ki jih izvaja organ brez omejevanja zgolj na temeljna področja, zaradi katerih je bil organ ustanovljen, temveč z vključevanjem vseh področij, na katerih deluje organ.

Ministrstvo za javno upravo je v mnenju št. 090-118/2011/2 z dne 15. 11. 2011 interpretiralo informacije z delovnega področja organa tako, da je navedlo, da so informacije javnega značaja praviloma vsi dokumenti, s katerimi razpolaga organ. MJU je v citiranem mnenju poudarilo, da se lahko informacija nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo ali odločitvami, ki spadajo v delokrog oz. sfero odgovornosti posameznega organa. Informacije javnega značaja so torej, po mnenju MJU, vsi dokumenti, ki so kakorkoli povezani s programi delovanja, posameznimi postopki, ki jih vodi organ, notranjimi predpisi, katerim so podvrženi delavci organa in organ, dokumenti, ki izkazujejo finančno poslovanje itd.

Tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča RS (glej npr. sodbo št. I Up 122/2006-3 z dne 25. 4. 2007) poudarja, da je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznost organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. Inštruktažno svetovanje, kot navaja organ, obsega »spremljanje strokovnega ravnanja strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev, ki samostojno ali pod vodstvom vodje storitve opravlja posamezne storitve ali programe. Namen inštruktažnega svetovanja je spremljanje uporabe strokovnih metod, izvajanja strokovnih usmeritev, ki jih določajo razvojni dokumenti na področju socialnega varstva, uveljavljanje novih strokovnih pristopov in dobre prakse, pa tudi uresničevanje Kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu. Inštruktažno svetovanje je oblika strokovne pomoči in suporta izvajalcem socialnovarstvene dejavnosti, in ne nadzor nad njihovim delom.« Gre torej za svetovanje in spremljanje ravnanja organa, strokovnih delavcev organa in strokovnih sodelavcev organa na področju izvajanja socialnega varstva. Skladno z Zakonom o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSV), socialno varstvena dejavnost obsega preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družin in skupin prebivalstva. Ena od socialno varstvenih storitev, ki je namenjena preprečevanju socialnih stisk in težav je tudi institucionalno varstvo. Skladno s 50. členom ZSV opravlja institucionalno varstvo starejših dom za starejše. Domovi za starejše izvajajo storitev institucionalnega varstva, ki obsega osnovno oskrbo in socialno oskrbo ter zdravstveno oskrbo po predpisih s področja zdravstvenega varstva. Organ deluje kot javni socialno varstveni zavod za institucionalno varstvo starejših. S tem organ primarno izvaja dejavnost, ki je z zakonom določena kot javna služba. Inštruktažno svetovanje, način njegovega izvajanja in obseg inštruktažnega svetovanja v javnih socialnovarstvenih zavodih, določita s pogodbo Socialna zbornica Slovenije in ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, inštruktažna svetovanja pa so sofinancirana iz sredstev pristojnega ministrstva. Inštruktažno svetovanje na področju opravljanja javne službe in drugih nalog, ki sodijo v delovno področje organa, je glede na navedeno nedvomno tako treba šteti kot dejavnost, ki jo organ izvaja v okviru in v povezavi s svojim delovnim področjem, informacije, ki nastanejo inštruktažnem svetovanju, oz. informacije, ki jih organ prejeme glede te dejavnosti, četudi jih ni ustvaril sam in niso nastale pri organu, pa so nedvomno informacije javnega značaja.

Organ v izpodbijani odločbi v ničemer ni utemeljil nasprotnega stališča ali izkazal tega, da inštruktažno svetovanje ni povezano z njegovo temeljno dejavnostjo, tj. z opravljanjem javne službe in z njegovim delovnim področjem ali da gre za svetovanje, ki bi bilo nepovezano z zagotavljanjem institucionalnega varstva za starejše). Da gre za dokumente, ki so neposredno povezani z opravljanjem storitve institucionalnega varstva starejših, izhaja tudi iz vsebine samih dokumentov.

Stališče organa, da gre za svetovanje, ki ga izvaja drug organ, v postopku, ki ga vodi drug organ, v konkretnem primeru ne predstavlja podlage, na kateri bi bilo mogoče odločiti, da navedena dokumentacija ne sodi v delovno področje organa, saj je, glede na vse navedeno, treba upoštevati celotni kontekst izvajanja samega inštruktažnega svetovanja, ki je neposredno povezano z delovanjem organa, njegovo javno službo in njegovim izvajanjem socialno varstvene storitve institucionalnega varstva starejših.

Kot že pojasnjeno, pa pravna teorija ter praksa (odločbe IP, sodbe Upravnega sodišča RS in celo praksa Vrhovnega sodišča) učinkujejo v smeri širokega tolmačenja delovnega področja organa, saj ravno to omogoča izvrševanje demokratične in nadzorne funkcije ZDIJZ. To je še posebej pomembno v primerih, ko bi se pri organih odkrilo morebitno nezakonito delovanje, za katerega bi imela javnost pravico izvedeti, saj organi ne bi mogli trditi, da navedeno ne sodi v njegovo delovno področje. Tudi če se ne zahteva dokumentov, ki izhajajo iz izvrševanja ožjih pristojnosti organov iz področnih zakonov, to ne pomeni, da ne sodijo v delovno področje organa. Kot rečeno, je obveznost organa tudi izvrševanje drugih pristojnosti, denimo na delovnopravnem področju, na področju varstva upravnih pravic posameznikov, avtorskopravnem področju, okoljevarstvenem področju, področju zagotavljanja splošne varnosti, finančnih in proračunskih obveznostih, kot tudi na področju sodelovanja pri inštruktažnemu svetovanju, ki se opravi bodisi na pobudo izvajala ali na pobudo ustanovitelja. Tudi dokumenti, nastali v okviru inštruktažnega svetovanja sodijo v delovno področje organa, čeprav je dokumente pripravil drug organ v okviru svojega postopka.

V konkretnem primeru pa je pomembna tudi ugotovitev, da pri zahtevanih informacijah ne gre za informacije, ki bi bile zasebnopravne narave. Da so iz dometa informacij javnega značaja izvzete samo tiste informacije, ki se nahajajo v posesti organa, pa so zasebnopravne narave, izhaja tudi iz stališča pravne teorije: "Povedano drugače, informacije javnega značaja so vse tiste informacije, ki so v posesti javnopravnih oblasti oziroma javnopravnih subjektov in tistih zasebnikov, ki zanjo izvajajo kakšne javne funkcije. Zavezanec lahko to domnevo izpodbija, če dokaže, da je v njegovi posesti informacija, ki je povsem zasebnopravne narave." (za več glej: Prepeluh, str. 147). Tudi Obrazložitveno poročilo Konvencije SE o dostopu do uradnih dokumentov navaja, da v pojem uradnih dokumentov ne sodijo le tisti dokumenti, ki jih prejmejo (ali ustvarijo) javni uslužbenci kot "zasebne osebe" in ki niso povezani z opravljanjem njihovih nalog. Zahtevanih dokumentov vsekakor niso ustvarili ali pridobili zaposleni pri organu v zasebni kapaciteti, torej ti dokumenti vsekakor niso zasebnopravne narave.

Po presoji IP vse zahtevane informacije torej nedvomno sodijo v delovno področje organa. Organ z dokumenti tudi razpolaga, saj je organ dokumente odstopil IP skupaj z odstopom predmetne pritožbe. S tem, ko je ugotovljeno, da informacije sodijo v delovno področje organa, da organ z njimi razpolaga in da se nahajajo v materializirani obliki, so izpolnjene tudi vse predpostavke, da je dokumente mogoče šteti za informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ.

IP je nato po uradni dolžnosti presojal, ali navedeni dokumenti predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, oz. ali morebiti vsebujejo katero od izjem od prostega dostopa iz 5.a oz. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP opozarja, da je dokazno breme za obstoj izjem primarno na organu. Organ je namreč tisti, ki je dolžan morebitne izjeme od prostega dostopa (npr. izjema notranjega delovanja organa ali izjema varstva upravnega postopka ipd.) zatrjevati in tudi izkazati. V primeru, da organ ne zatrjuje, da bi razkritje dokumenta škodovalo njegovim postopkov niti ne izkaže, da bi razkritje dokumenta povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa, IP tovrstne izjeme šteje za neizkazane in se posledično do njih ni nadalje opredelil. Edina izjema od prostega dostopa, ki jo je organ v odločbi zatrjeval, je izjema varstva osebnih podatkov, saj zahtevani dokumenti vsebujejo tudi osebne podatke zaposlenih pri organu, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, zato je IP v nadaljevanju presojal, ali je podana izjema varstva osebnih podatkov.

V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Glede izjeme varstva osebnih podatkov IP pojasnjuje, da se je s 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov). Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

IP ugotavlja, da dokumenti, ki so predmet presoje, vsebujejo osebne podatke (imena, priimke, funkcije oz. delovna mesta in podpise) komisije, ki je izvedla inštruktažno svetovanje, direktorja in zaposlenih pri organu in podatke osebe, ki ni zaposlena pri organu in je bila prisotna pri inštruktažnem svetovanju (študentka).

Posredovanje dokumentov prosilki po ZDIJZ predstavlja način obdelave osebnih podatkov, za katerega mora obstajati ustrezna pravna podlaga. Po točki c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov lahko zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno, če gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Po Zakonu o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – UPB, s spremembami in dopolnitvami) je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor po tem zakonu predstavljajo tudi javni zavodi. Imena in priimke zaposlenih pri javnem zavodu je tako dopustno razkriti, saj ZDIJZ v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena določa zakonsko podlago, ki omogoča njihovo razkritje. Gre namreč za osebne podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, saj so bili navedeni posamezniki na zapisniku navedeni zaradi delovnega mesta, ki ga zasedajo in v povezavi s svojo javno funkcijo oz. delovnim razmerjem in ne v zasebnopravni vlogi. Navedeno pa ne velja za ime in priimek študentke, saj ne gre za posameznico, ki bi bila javna uslužbenkam, saj z javnim sektorjem nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi, temveč dela v okviru opravljanja študentskega dela. Zakonska podlaga, ki bi omogočala razkritje njenih osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih, ni podana, zato je IP organu naložil, da na dokumentaciji njene osebne podatke prekrije.

Glede osebnih podatkov članov komisije, ki je opravila inštruktažno svetovanje, IP ugotavlja, da je o dostopu do istovrstnih podatkov že odločal v svoji odločbi št. 090-230/2020/8 z dne 15. 1. 2021. Kot izhaja iz navedene odločbe, Socialna zbornica Slovenije ni v registru proračunskih uporabnikov, ki ga sestavljajo neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov, ki ga vodi Uprava RS za javna plačila, iz česar sledi sklep, da organ ne sodi v del javnega sektorja in njegovi zaposleni niti posamezniki, ki sodelujejo z organom, niso javni uslužbenci. Prav tako v obravnavanem primeru ne moremo govoriti o izvajanju javne funkcije. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča RS, ki je v svoji praksi s področja dostopa do informacij javnega značaja v podobnih primerih že večkrat opozorilo, da opravljanje primerljivih dejavnosti ne pomeni izvajanja javne funkcije. Tako je npr. Upravno sodišče v sodbi, št. I U 415/2009-21 z dne 23. 2. 2011, navedlo, da je »ocenjevanje znanja kandidatov na maturi s strani ocenjevalca (oziroma izvedencev) dejavnost strokovne narave, ki ni neposredno povezana z opravljanjem javne funkcije«, v sodbi, št. I U 2187/2011-24 z dne 19. 12. 2012, pa je sodišče npr. navedlo, da »recenzenti (ki v okviru ARRS ocenjujejo projekte, ki pridobivajo javna sredstva, op. IP) ne opravljajo javne funkcije, saj se po mnenju sodišča pojem javne funkcije nanaša le na tiste osebe, ki so funkcionarji v državnih organih (npr. poslanci, ministri, sodniki, ipd.)«. V obeh navedenih primerih je sodišče odločilo celo v prid popolni anonimnosti teh posameznikov.

Prav tako podlage za razkritje osebnih podatkov ne predstavlja poraba javnih sredstev, kot to zmotno navaja prosilec v pritožbi. V obravnavani zadevi je prejemnik javnih sredstev iz naslova izvajanja inštruktažnega svetovanja Socialna zbornica Slovenije, ki je nosilka javnega pooblastila inštruktažnega svetovanja in je za njegovo izvajanje tudi sklenila posebno pogodbo o sofinanciranju z ministrstvom, pristojnim za socialno varstvo, in ne posamezna fizična oseba, ki mora pri pogodbeno dogovorjenih delih sodelovati zaradi zahtev področne zakonodaje (tj. ker Zakon o Socialnem varstvu v 108.b členu določa, da inštruktažno svetovanje izvajajo tričlanske komisije strokovnjakov, ki jih imenuje pristojni organ socialne zbornice). Višina javnih sredstev, ki jih Socialna zbornica prejme za izvajanje javnega pooblastila inštruktažnega svetovanja, predstavlja podatek o porabi javnih sredstev in s tem prosto dostopno informacijo javnega značaja, kar pa ne velja za podatke oseb, ki so zaposlene pri organu ali na drugi pravni podlagi opravljajo delo pri njem. IP je tako ugotovil, da zakonska podlaga, ki bi omogočala razkritje imen, priimkov in podpisov članov komisije, ki je opravila inštruktažno svetovanje, ni podana, zato je organu naložil, da navedeni podatek na dokumentih prekrije.

ZDIJZ v 7. členu določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (delni dostop). Organ mora podatke izbrisati na način iz 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05 in 119/07), ki določa, da se v primeru, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. čl. ZDIJZ, šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče med drugim fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki. Skladno z navedenim je IP organu naložil izvedbo delnega dostopa.

Glede na vse navedeno IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena. Če organ druge stopnje ugotovi, da so bili v odločbi prve stopnje zmotno presojeni dokazi, da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja ali da je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, ali če spozna, da bi bilo treba po prostem preudarku izdati drugačno odločbo, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in sam reši zadevo. IP je zato na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP delno odpravil izpodbijano odločbo in sam odločil kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Glede osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan na dokumentih iz 1. tč. izreka te odločbe prekriti, je IP ugotovil, da je izrek v odločbi prve stopnje zakonit (organ je dostop zavrnil), pritožba pa neutemeljena, zato je pritožbo v tem delu zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Skladno s prvim odstavkom 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Ker se postopki po ZDIJZ začnejo na zahtevo prosilca, prosilec sam krije svoje stroške, ki mu nastanejo med postopkom ali zaradi postopka, ki ga je začel. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov postopka se zato zavrne, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 4. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka