Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
| sl | Iskalnik po spletni strani   Priredbe v znakovni jezik  
dekorativna slika

prosilec - Dom starejših občanov Gornja Radgona

+ -
Datum: 09.04.2021
Številka: 090-69/2021
Kategorije: Ali gre za zlorabo pravice

Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahteva dostop do absolutno javnih podatkov po 6.a členu ZDIJZ. To so podatek o vrsti posla, o pogodbenem partnerju (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe, oziroma osebno ime in kraj bivanja, če gre za fizično osebo), pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil, datum in trajanje posla ter enaki podatki iz aneksa k pogodbi. Vse za obdobje petih let. Organ je zahtevo zavrnil s sklicevanjem na zlorabo pravice. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da pogoji za zlorabo pravice v obravnavani zadevi niso podani, zato je pritožbi ugodil. Ker so zahtevani podatki po slovenski zakonodaji absolutno javni, kar pomeni, da se dostop do njih dovoli, četudi javni interes glede razkritja ni močnejši od interesa zavezanca za omejitev dostopa do zahtevane informacije, je IP organu naložil, da prosilki posreduje dokument z zahtevanimi informacijami.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-69/2021/5

Datum: 9. 4. 2021

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18, v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE, v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilka), z dne 4. 2. 2021, zoper odločbo Doma starejših občanov Gornja Radgona, d.o.o., Trate 40, 9250 Gornja Radgona (v nadaljnjem besedilu organ), št. 1/2021 z dne 20. 1. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilke z dne 4. 2. 2021 zoper odločbo Doma starejših občanov Gornja Radgona, d.o.o., št. 1/2021 z dne 20. 1. 2021, se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se odloči, da mora organ prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo dokumenta z naslovom »Pregled sklenjenih pravnih poslov za svetovalne storitve, odvetniške storitve, avtorske pogodbe in druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek, za obdobje od 13. 1. 2015 do 31. 8. 2020«.

 

  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilka je 23. 9. 2020 pri organu vložila zahtevo za posredovanje vseh izdatkov organa za svetovalne storitve, odvetniške storitve, avtorske pogodbe in druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek, in sicer:

  • podatek o vrsti posla;
  • o pogodbenem partnerju, in sicer za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja;
  • pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil;
  • datum in trajanje posla in
  • enake podatke iz aneksa k pogodbi.

Podatke je zahtevala za obdobje od 13. 1. 2015 do 31. 8. 2020, v fotokopiji ali elektronskem zapisu.

 

Organ je zahtevo prosilke zavrnil z odločbo, št. 1/2021 z dne 20. 1. 2021, pri čemer se je skliceval na izjemo po petem odstavku 5. člena ZDIJZ (zloraba pravice). Organ je navedel, da se je prosilka na skupščinah družbe sproti seznanila z vsemi navedenimi podatki, ki jih je zahtevala, in da ji je organ že večkrat pojasnil, da so zahtevani podatki razvidni iz javnopravnih evidenc AJPES, kjer si jih lahko sama pridobi in vanje vpogled. Smisel te ureditve je prav v razbremenitvi organov, saj bi v nasprotnem tovrstno početje pomenilo dvojno delo zavezancev. Kljub temu je organ svojo zavrnitev utemeljeval tudi z vidika šikanoznega ravnanja in podobnega obnašanja, kot to opredeljuje peti odstavek 5. člena ZDIJZ. Organ je zatrdil, da je več kot očitno, da je prosilka zahtevala izročitev dokumentacije zgolj iz osebnih razlogov in nikakor ne zaradi zagotavljanja transparentnosti delovanja in poslovanja organa. Sploh glede na to, da je z navedenimi podatki seznanjena in da so ti javno dostopni na AJPES. Poleg tega prosilka nima pravice do dostopa do informacij javnega značaja tudi na podlagi prvega odstavka 5a. člena in 1., 2., 3., 5., 8. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za zelo občutljive podatke in spadajo pod strogo tajnost, ki skladno z veljavno zakonodajo o varovanju osebnih podatkov in davčnimi predpisi ne morejo biti na voljo vsakomur (imena strank, osebni podatki kot npr. vrednosti sporov, ki implicirajo dolgove, potencialne obveznosti ipd.). Prosilka se je že pred vložitvijo obravnavane zahteve obračala na organ na druge šikanozne načine, ki kažejo, da prosilka s predmetno zahtevo zlorablja pravico dostopa do informacij javnega značaja. Prosilka je namreč istočasno …, ki je z 49% udeležen v osnovnem kapitalu organa. V nadaljevanju je organ pojasnjeval različne spore in navajal sodbe o izključitvi prosilke iz lastništva organa ter o razrešitvi prosilke z mesta direktorice drugega doma starejših občanov novembra 2014. Prosilki je očital pridobivanje podatkov, da bi jih uporabila proti organu in z namenom oteževanja njegovega poslovanja na trgu. Zatrjeval je, da želi s predmetno zahtevo organu namerno povzročati nevšečnosti oz. onemogočati normalno delovanje. Zaradi obravnavane zahteve je poslovanje organa bistveno oteženo, ker se zahtevani dokumenti nanašajo na daljše časovno obdobje. Zahteva za posredovanje pogodb oz. računov, ki jih je plačal organ, in to ne iz javnih sredstev, je zato v nasprotju s temeljnimi načeli in nameni ZDIJZ. Prav tako ni podan javni interes za razkritje niti ne gre za podatke o porabi javnih sredstev. Organ je prosilki očital, da ne upošteva izrednih razmer, v katerih se je zaradi epidemije znašel organ, ki deluje kot socialno varstveni zavod, zato zaposleni v tem času vlagajo vse napore v obvladovanje okužb znotraj zavoda. Prosilka bi lahko upoštevala, da pri organu niso vzpostavljeni normalni delovni pogoji in da je v tem trenutku obremenjenost poslovodstva in vseh zaposlenih nadpovprečna. Organ je zatrjeval tudi, da je prosilka nasprotna stranka v sodnih in drugih postopkih, kjer je odvetnik, na katerega se nanašajo zahtevani računi, zastopal organ zoper prosilko. Ker je prosilka sodne postopke zoper organ sprožila neutemeljeno, se je bil primoran zoper prosilko braniti. Pri tem se je skliceval še na 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki onemogoča dostop do podatkov, ki so bili sestavljeni zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Posebej je poudaril, da odvetniške storitve niso javne storitve in so nastale zaradi zastopanja organa zoper prosilko, o čemer priča seznam tožb in prijav, ki jih je vložila prosilka zoper organ, in jih IP na tem mestu podrobneje ne povzema. Organ se je skliceval tudi na izjemo poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in zatrjeval, da zahtevani podatki izpolnjujejo subjektivne in objektivne kriterije za njej obstoj. Tudi po stališču ustavno-sodne prakse (odločba U-I-115/14, Up-218-14) je odvetniška zasebnost, ki se nanaša na dejstva, razmerja, stvari, prostore, podatke in komunikacije glede zastopanja organa, varovana s 35., 36. in 37. členom Ustave. Odvetniki so v posebnem ustavno sodnem položaju zaradi varovanja človekovih pravic njihovih strank, pri čemer pa ni moč spregledati dejstva, da nadzor nad porabo sredstev izvaja računsko sodišče in ne strokovno neusposobljena javnost. S predložitvijo dokumentacije bi bil prosilki ustavno nedopustno omogočen vpogled v jedro zaupnega odnosa. Pri tem gre tudi za varovane osebne podatke po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Odvetnikova opravila, ki so zaupna, so iz teh dokumentov razvidna. Organ je poudaril, da gre pri predmetni zahtevi za prekoračitev varovanega pravnega položaja prosilke in bo po pravnomočno končanih postopkih nosila breme odškodninske kot tudi kazenske odgovornosti, saj gre za pravno neutemeljeno povzročanje tako materialne kot tudi nematerialne škode. S sklicevanjem na članek iz Pravne prakse, št. 26/00, dr. Andreja Berdena, Zloraba pravice, je organ zapisal, da je zloraba pravice v nasprotju z njenim ekonomskim in socialnim namenom in jo lahko predstavlja tudi način njenega izvrševanja. Način izvrševanja pomeni zlorabo pravice takrat, ko za izvrševanje obstaja več možnosti, upravičenec pa pravico izvršuje na način, ki škoduje drugemu ali pa mu otežuje njegov položaj, kot torej v konkretnem primeru. Organ je zaključil, da so izpolnjeni vsi elementi oz. kriteriji, ki skupaj, upoštevaje že vložene tožbe in prijave, kažejo na zlorabo pravice prosilke (pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, prosilec ne sledi lastnim upravičenim interesom, nagajivost, šikaniranje). Zahteva, ki je šikanozna, že v osnovi pomeni tudi zlorabo pravice, čemur je mogoče v konkretnem primeru v celoti pritrditi (sodba Upravnega sodišča RS, št. II U 214/2016-12) Organ je zaključil, da je opisano ravnanje prosilke treba opredeliti kot očitno zlorabo pravice, zato ji ni dolžan posredovati zahtevanih dokumentov.

 

Prosilka je 4. 2. 2021 zoper odločbo, št. 1/2021 z dne 20. 1. 2021, (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložila pritožbo zaradi nepopolne in napačne ugotovitve dejanskega stanja in neupoštevanja zakonodaje ter predlagala, da pritožbeni organ izpodbijano odločbo v celoti odpravi. Prosilka je pojasnila, da je družbenik organa in da je organ neuspešno vlagal pravna sredstva za razveljavitev kupoprodajne pogodbe o poslovnem deležu. Še enkrat je povzela svojo zahtevo z dne 23. 9. 2020 in navedla, da je pritožbeni organ predhodno moral posredovati že zaradi molka organa. Izrecno je oporekala navedbam organa, da so ji zahtevani podatki dostopni na spletu ali da bi jo organ napotil na ustrezno spletno mesto, saj zahtevane informacije niso javno dostopne. Prosilka zahtevanih informacij ni prejela niti na skupščinah organa. Svoje trditve organ ni izkazal, odvetnik organa pa je že 5. 4. 2016 navedel, da je seznam izvajalcev in njihovih prejemkov za svetovalne, odvetniške in druge storitve poslovna skrivnost, čemur prosilka tudi v tej pritožbi oporeka. Prosilka je ostro oporekala tudi ugotovitvam organa, da je njena zahteva šikanozna. Organ je v nasprotju sam s sabo, ko najprej trdi, da je prosilka informacije prejela, v nadaljevanju pa, da do zahtevanih informacij ni upravičena. Prosilka se je opredelila tudi do okoliščin razrešitve direktorice doma starejših občanov leta 2014, česar IP podrobneje ne povzema. Prosilka se ni strinjala z očitki organa, da zahteva podatke iz razlogov njihove uporabe proti organu in da organu namerno povzroča nevšečnosti, saj bi s tem povzročala škodo tudi sebi, za podatke pa je zaprosila že pred leti, ko poslovodstvo še ni bilo obremenjeno z epidemijo. Kar se tiče sodnih in drugih postopkov, je prosilka navedla, da ne zahteva nobenih takih informacij, ki bi ustrezale 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in zaradi trditev organa v izpodbijani odločbi tudi sama v pritožbi prikaže delni seznam sodnih postopkov, ki jih je vložil organ, česar IP na tem mestu podrobneje ne povzema. IP ne povzema niti dogajanj v zvezi s posameznimi inšpekcijskimi službami, državnim tožilstvom, policijo, ravnanj odvetnikov, prepisov zvočnih posnetkov, obširnih navedb prosilke o naznanitvah posameznih odvetnikov, dogajanj v sodnih dvoranah, na sejah skupščin organa in vseh ostalih podrobnosti, ki niso v povezavi s postopki dostopa do informacij javnega značaja. Med drugim je prosilka v pritožbi obširno pojasnjevala tudi o posameznih prijavah oz. dopisih pristojnim organom kot npr. … in priložila obsežno dokumentacijo, ki je za obravnavani postopek dostopa do informacij javnega značaja irelevantna, zato je IP ne povzema in se do nje podrobneje ne opredeljuje.

 

Ker je prosilka pritožbo poslala neposredno IP, jo je ta na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP odstopil organu z dopisom, št. 092-25/2021/4 z dne 11. 2. 2021. Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 5/2021 z dne 26. 2. 2021, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu se je obširno opredelil do pritožbenih navedb prosilke in v zvezi s prosilkinim nestrinjanjem o zavrnitvi zahteve zaradi šikanoznega značaja dodal, da je treba v konkretnem primeru prosilki zavrniti dostop do zahtevanih podatkov zaradi njenega ravnanja in odnosa do organa, ki očitno kažejo na zlorabo pravice in očitno šikanozno naravo prosilkine zahteve z dne 23. 9. 2020. Pojasnil je, da so zaradi ravnanj prosilke v teku vsaj trije sodni postopki, v letih 2014 do 2018 je bilo z njene strani vloženih 22 prijav zoper organ na različne inšpekcijske službe, podala je štiri kazenske ovadbe zoper vodilne osebe v domu in odvetnika organa in dvanajst prijav na druge državne organe in institucije. Pod pretvezo zagotavljanja transparentnosti delovanja in poslovanja organa se skrivajo izključno osebni – maščevalni – razlogi in pridobitev podatkov za namen, ki je v nasprotju z interesi organa, in bi s tem organu prizadel občutno škodo. Šikanozen namen prosilkine zahteve potrjujejo tudi njene neresnične in žaljive pritožbene navedbe, kot tudi njena ravnanja po vloženi zahtevi z dne 23. 9. 2020. Prosilka v pritožbi sicer ni neposredno žaljiva, vendar uporablja ponižujoč podton in organ neutemeljeno bremeni oz. mu očita laži in zavajanje. V dopisu je še navedel, da je od dne vložitve obravnavane zahteve pa do dne tega dopisa, prosilka na organ naslovila 16 e-sporočil, tako v zvezi s predmetnim postopkom (3), kot tudi v zvezi z drugimi informacijami (5) in v zvezi z okužbami z virusom Covid-19 (6), vse v razmiku nekaj dni ter z opomniki za odgovor tudi že naslednji dan. Poleg tega je dvakrat dopolnila prijavo zoper pooblaščenca organa, zaradi česar so bili uvedeni disciplinski postopki pri Odvetniški zbornici Slovenije. Ravnanja prosilke tako jasno kažejo, da želi organu nagajati z namenom, da bi vplivala na njegovo poslovanje. Zahteva prosilke je vsebinsko prazna in nima nobenega resnega cilja, razen lastnega interesa prosilke, je del povsem naključnega pristopa, brez fokusa in očitno kaže na »ribarjenje« za podatki, izražanje svoje jeze nad organom pa kaže tudi s tem, da zahteva informacije, ki so ji že znane. S svojimi ravnanji vznemirja zaposlene pri organu, kar izrazito negativno vpliva na notranje poslovanje doma (nemir med zaposlenimi) in na delovanje organa na trgu (nemir stanovalcev). V nadaljevanju dopisa je sledilo prerekanje pritožbenih navedb o sproženih postopkih in ravnanjih organa oz. prosilke, ki s postopki dostopa do informacij javnega značaja niso povezani, zato jih IP ne povzema.

 

IP je 11. 3. 2021 organ pozval, naj v pritožbenem postopku predloži vse dokumente, iz katerih bodo razvidne informacije, ki jih je zahtevala prosilka. IP je odgovor s prilogo »Pregled sklenjenih pravnih poslov za svetovalne storitve, odvetniške storitve, avtorske pogodbe in druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek, za obdobje od 13. 1. 2015 do 31. 8. 2020« prejel 31. 3. 2021. V odgovoru je organ še dodal, da se v tem času ukvarja z obvladovanjem okužb zaradi razglašene epidemije Covid-19 in zaprosil, da IP pri odločitvi upošteva izpostavljeno okoliščino.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala, in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Organ je dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil, sklicujoč se na peti odstavek 5. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu, oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali je prosilka zlorabila pravico dostopa do informacij javnega značaja.

 

ZDIJZ ne določa kriterijev, na podlagi katerih lahko organ zahtevo prosilca ocenjuje kot ravnanje, ki predstavlja zlorabo pravice, niti ne omejuje števila vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, ali dokumentov, ki jih lahko zahteva prosilec, so se pa za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi razvili kriteriji, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja. Ti določajo, da se mora zloraba pravice nanašati na način izvrševanja pravice, ki v nasprotju s predvidenimi legitimnimi nameni, povzroča učinke, ki posegajo v pravice tretjih oz. v javni interes. IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel[1] in obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve, navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja ter se opredelil, kdaj se zahteva prosilca šteje za šikanozno.

 

O zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja se je izreklo tudi že Upravno sodišče RS. Tako je sodišče v sodbi I U 1128/2017-29 zapisalo, da je »glede na upravno sodno prakso v zvezi z uporabo petega odstavka 5. člena ZDIJZ mogoče govoriti o zlorabi pravice ali pa o zahtevi šikanoznega značaja predvsem v odnosu prosilca do zavezanca, in sicer če bi šlo na primer za zahteve, s katerimi bi želel prosilec organu škodovati na primer z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ali če bi šlo za prekomerno zasipavanje zavezanca z delom in s tem oviranjem pri opravljanju nalog in podobno, kar pa ne izključuje tudi zlorabe pravice s strani prosilca v razmerju do drugih prizadetih strank v postopku«. Svoje stališče je ponovilo tudi v sodbi I U 1136/2017-52.

 

Torej glede na upravno sodno prakso v zvezi z uporabo petega odstavka 5. člena ZDIJZ (npr. sodbi II U 214/2016-12 in I U 1816/2016) je prosilcu mogoče odreči dostop do zahtevanih podatkov v primerih, ko prosilec prekorači namene pravice dostopa do informacij javnega značaja z izvršitvijo ravnanja, ki predstavlja zlorabo pravice. Sodišče je v navedenih sodbah izpostavilo tudi, da je treba predmetno določbo kot izjemo od splošnega dostopa razlagati ozko, v skladu z namenom, ki ga je zasledoval zakonodajalec, ter upoštevati okoliščine vsakega konkretnega primera posebej.

 

Upravno sodišče je v sodbi opr. št. III 240/2012 z dne 7. 11. 2013 zavzelo stališče, da gre za zlorabo pravice do dostopa do informacij javnega značaja v primeru, ko subjekt prestopi mejo pravno zavarovanega upravičenja, tako da ogroža oziroma posega v pravice drugega. Gre za primere, ko subjekt pravico, ki mu jo daje pravo, izvršuje v nasprotju z njenim ciljem oziroma namenom, tako da prekomerno ovira in na nedopusten način posega v delo in dostojanstvo organa in mu s tem onemogoča, da bi opravljal delo samostojno in v skladu z ustavo in zakoni, to pa ima lahko vpliv tudi na pravice tretjih, ki so udeleženi v (drugih) postopkih, ki jih vodi organ.

 

Iz obrazložitve predloga novele ZDIJZ-C, ki je uzakonil tovrstno možnost zavrnitve dostopa do informacij javnega značaja, so s tem mišljeni primeri, ko iz načina vlaganja zahtev izhaja, da namen prosilca ni (le) dostopati do informacij javnega značaja zaradi izvrševanja pravno zavarovanega upravičenja, torej zaradi izvrševanja demokratične in nadzorne funkcije pravice dostopa, temveč prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog.

 

Poudariti velja, da se institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja po petem odstavku 5. člena ZDIJZ presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Prav tako gre opozoriti, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

 

Institut zlorabe pravice je dejansko kompleksen institut, pri katerem mora biti izpolnjenih več različnih elementov, ki skupaj predstavljajo zlorabo pravice v posameznem primeru. Tako je za opredelitev zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja treba presoditi ali zahteva izpolnjuje kriterije, ki so se razvili v pravni teoriji in praksi, kot npr.:

  • ponavljajoče se ali zaporedne zahteve,
  • očitno nedovoljena ali neutemeljena zahteva (vložitev vloge vsak razumen posameznik šteje kot vložitev brez vseh možnosti za uspeh in se z njo ovira izpolnjevanje temeljnih nalog organa),
  • šikanoznost (izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacij in s tem navidezno uveljavljanje pravic),
  • prekomerno vpliva na delo organa in s tem na pravice tretjih (dokazni standard je »onkraj dvoma«, kar pomeni, da mora organ natančno opredeliti količino zahtevane dokumentacije, upoštevati da je količina dela odvisna od narave dokumenta, navesti povprečen čas za pripravo 1 strani zahtevane dokumentacije, število zaposlenih ipd.),
  • milejše možnosti ne zadostujejo (npr. nudenje pomoči pri oblikovanju zahteve, možnost podaljšanja roka za odločitev ipd.).

 

IP poudarja, da je bila v obravnavanem primeru predmet presoje IP samo zahteva prosilke z dne 23. 9. 2020, o kateri je organ odločil z izpodbijano odločitvijo. Organ je v dopisu z dne 26. 2. 2021 sicer navedel, da je prosilka od dne vložitve obravnavane zahteve pa do dne tega dopisa, na organ naslovila 16 e-sporočil, tako v zvezi s predmetnim postopkom (3) kot tudi v zvezi z drugimi informacijami (5), tudi v zvezi z okužbami z virusom Covid-19 (6), vse v razmiku nekaj dni in z opomniki za odgovor tudi že naslednji dan, vendar iz izpodbijane odločbe nedvoumno izhaja, da o teh zahtevkih ni bilo odločeno (vsaj ne z izpodbijano odločbo). V zvezi s pojmom »funkcionalno povezane zahteve« je mogoče ugotoviti, da zakonsko sicer ni posebej opredeljen, iz namena predmetne določbe ZDIJZ pa po mnenju IP izhaja, da je zakonodajalec uzakonil zahteve, ki so vsebinsko povezane, torej zahteve, ki se nanašajo na enako oz. povezano vsebino. Povedano drugače, glede na posredovano dokumentacijo in obrazložitev organa po mnenju IP v obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti, da je prosilka v preteklosti že vložila zahteve z identično ali podobno vsebino in v postopku po ZDIJZ že pridobila podatke, ki so predmet obravnavane zahteve. Po mnenju IP pa prav tako ni mogoče pod to določbo uvrstiti druge dopise in vloge, ki jih je prosilka po navedbah organa vlagala neposredno pri organu ali drugih pristojnih institucijah, in se ne nanašajo na dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Tudi sicer samo število vloženih vlog samo po sebi ne pomeni zlorabe pravice dostopa, kar je razvidno iz upravno sodne prakse (npr. sodba I U 214/2016-12), ko je prosilec v obdobju trinajstih dni poslal dvanajst zahtev oz. samo v obdobju treh dni devet zahtev, pa je sodišče pritrdilo stališču IP, da ni mogoče govoriti o prekomernem številu vlog. Po oceni IP je v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti, da obsega zahteva konkretno navedene informacije oz. podatke, ki so zahtevani, in način seznanitve. Obsega torej obvezni sestavini zahteve, ki ju določa ZDIJZ v drugem odstavku 17. člena.

 

IP je ugotovil, da zahteva prosilke ni očitno nedovoljena in neutemeljena. Ne gre za zahtevo, vložitev katere bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh, in bi ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa. Pri zahtevanih podatkih so nedvomno izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, ugotoviti pa je mogoče tudi, da se zahtevani podatki nanašajo na podatke, ki so prosto dostopni oz. absolutno javno dostopni, ker tako določa zakon (prvi odstavek 6.a člena ZDIJZ - osnovni podatki o sklenjenih pravnih poslih, ki se nanašajo na izdatke agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek). Takšna zahteva ima povsem razumno osnovo, saj imajo takšne informacije dejansko vrednost, in to ne samo za prosilko, ampak tudi za širšo javnost. Glede na namen ZDIJZ ima torej takšna zahteva praviloma vse možnosti za uspeh. Tudi iz novejše upravno sodne prakse (npr. sodba I U 1816/2016-34, tč. 19 obrazložitve) izhaja, da se mora pri podatkih, ki so javno dostopni, dostop do teh podatkov omogočiti vsakemu prosilcu, ne glede na njegov namen.

 

Po mnenju IP zahteva prosilke z dne 23. 9. 2020 tudi ni šikanozna. O šikanoznih vlogah je IP obširno zavzel stališče v odločbi, št. 090-19/2016/26 z dne 12. 5. 2016, kjer je navedel, da je tisti dopis šikanoznega značaja, s katerim se namerno povzroča neprijetnosti, nevšečnosti ali uporabljajo šikanozna sredstva, tj. s katerim se žali človekovo dostojanstvo oz. poslanstvo upravnega organa. Tudi po upravno sodni praksi (npr. sodba II U 214/2016, tč. 21 obrazložitve) so »šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja to iz sodne prakse«. Predmetna zahteva je popolnoma korektna, določna in je ni moč oceniti kot provokativne, nagajive ali žaljive, kar je priznal tudi organ v dopisu z dne 26. 2. 2021, ko je zapisal, da prosilka v svoji pritožbi ni neposredno žaljiva, vendar pa uporablja ponižujoč podton. IP se ne more strinjati s stališčem organa, da se šikanoznost zahteve potrjuje s prosilkinimi neresničnimi in žaljivimi pritožbenimi navedbami. Sklepati, da je prosilkino ravnanje šikanozno oz. da so pritožbene navedbe žaljive že zato, ker je njena dejanska in/ali pravna presoja drugačna od presoje organa, pač ni mogoče. Glede žaljivosti se je izreklo Vrhovno sodišče RS v sodbi U 12/2008, in sicer v tem smislu, da je treba žalitev organa ali uradne osebe pojmovati zlasti kot poseg v dostojanstvo organa (v njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti), kar pa po mnenju IP ni mogoče povezovati z obojestranskimi očitki o sprožanju posameznih postopkov pri pristojnih organih in poizvedovanju o ravnanju enega ali drugega subjekta pri posameznih institucijah. Iz tega razloga se IP do obširnih tovrstnih navedb v izpodbijani odločbi kot tudi v pritožbi podrobneje ni opredelil. Za obravnavani postopek po ZDIJZ namreč niso relevantne. Tudi glede navedb organa o nezakonitih Facebook objavah prosilke, ki naj bi bile IP znane, IP pripominja, da za obravnavani primer niso relevantne, sploh z vidika, da prosilka v zahtevi z dne 23. 9. 2020 ni zahtevala osebnih podatkov.

 

Iz vsebine zahteve z dne 23. 9. 2020 tudi ni razviden namen obremenjevanja organa z dodatnim delom, ampak pridobiti podatke, ki so absolutno javni. Predmetna zahteva torej ni žaljiva in iz nje ni mogoče ugotoviti, da bi šlo za navidezno uveljavljanje pravice dostopa do informacij javnega značaja z namenom obremenjevanja organa z dodatnim delom.

 

Objektivno je težko reči, da bi izpolnitev predmetne zahteve ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa, organ pa se do tega tudi ni dovolj konkretno opredelil. Na podlagi posredovane dokumentacije (tj. tabele o pregledu sklenjenih pravnih poslov) in samih navedb organa po mnenju IP ni mogoče skleniti, da bi priprava zahtevanih podatkov prekomerno obremenila njegovo delo in s tem vplivala na pravice tretjih. Iz izpodbijane odločbe ni bilo razvidno, kako bi predmetna zahteva, z vidika obsega in upoštevaje druge naloge organa, konkretno vplivala na delo organa, koliko dela organu bi povzročila in kako bi to delo vplivalo na ostale delovne naloge pri organu. Objektivno torej ni bilo mogoče ugotoviti, da bi obravnava predmetne zahteve do te mere ovirala delo organa, da ta svojih preostalih nalog ne bi mogel izvajati in zato pravic tretjih oseb ne bi mogel ustrezno zavarovati. Organ bi se moral natančneje opredeliti glede količine zahtevane dokumentacije, ki po mnenju IP ni obsežna. Ne glede na to, da je prosilka zahtevala podatke za daljše obdobje (zadnjih pet let), bi ob upoštevanju enajstega odstavka 6.a člena ZDIJZ del teh informacij glede na zakonsko določbo moral biti objavljen na spletnih straneh organa. Navedena določba namreč zahteva, da poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava posreduje v svetovni splet, preko objave na svojih spletnih straneh, informacije javnega značaja iz prvega odstavka 6.a člena tega zakona, ki se nanašajo na donatorske, sponzorske, svetovalne in druge avtorske ali druge intelektualne storitve, razen višine posameznih izplačil in računa pravne osebe, v roku petih dni od sklenitve posla. Informacije morajo biti na spletnih straneh poslovnega subjekta objavljene tri leta od sklenitve posla. Če navedenih poslov poslovni subjekt ni sklenil, mora v svetovni splet posredovati informacijo, da tovrstnih poslov ni sklenil. Sicer pa IP glede samega obsega zahtevanih podatkov in s tem povezanega dodatnega dela za organ poudarja, da sama po sebi še ne pomenita zlorabe pravice in da iz upravno sodne prakse (npr. sodba U 92/2006-8) izhaja, da »enormno število zahtevanih dokumentov ni razlog za zavrnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja«. Tudi po stališču novejše upravno sodne prakse (npr. sodba II U 214/2016-12, tč. 23 obrazložitve) izhaja, da večje število zahtevanih dokumentov, »ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo na zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev zahtevanega dostopa«. Za utemeljitev obstoja zlorabe pravice je torej treba zadostiti dokaznemu standardu »onkraj dvoma«, ne pa zgolj dokaznemu standardu »verjetnosti«, in ni dovolj, da gre zgolj za neprijetnosti, ampak mora biti delo organa resno ohromljeno zaradi upravnega bremena, ki bi bilo posledica obravnave zahteve po ZDIJZ. To v praksi pomeni, da mora biti izkazana stvarna, resnična grožnja za celotno delo organa. Upoštevati je namreč treba, da je tudi posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa, zato je organ dolžan zagotoviti tudi ustrezna sredstva in kader, ki takšne zahteve rešuje. Organ ni uspel izkazati prekomernega upravnega bremena v zvezi s predmetno zahtevo, niti da bi bilo to breme posebno veliko in bi tako prekoračilo meje tega, kar se lahko razumno zahteva oz. pričakuje. Na trditve organa, da naj IP pri svoji odločitvi upošteva epidemično situacijo v Republiki Sloveniji, IP odgovarja, da za kakršno koli privilegirano obravnavo konkretnega organa nima zakonske podlage. Upravno poslovanje organa v času vložitve zahteve in do izdaje izpodbijane odločbe ni bilo ustavljeno ali prekinjeno, niti v tem času noben pravni akt ni določil kakršnihkoli ukrepov v zvezi z upravnimi oz. javnopravnimi zadevami – kamor sodi odločanje po ZDIJZ – ki bi omogočali posebno obravnavo.

 

Organ se pri obravnavi predmetne zahteve ni poslužil niti milejših ukrepov in v skladu s 24. členom ZDIJZ podaljšal rok za odločitev še za dodatnih 30 delovnih dni, če je ocenil, da bi zaradi obsežnosti zahteve potreboval več časa za posredovanje zahtevanih informacij. Čeprav ne gre spregledati, da je bila zahteva vložena 23. 9. 2020, izpodbijana zavrnilna odločba pa izdana šele 20. 1. 2021, kar vodi v zaključek, da pomanjkanje časa ni bil ključni element pri zavrnitvi zahteve.

 

Organ se je glede šikanoznosti zahteve skliceval na sodbo Upravnega sodišča, št. II U 214/2016-12, s katero je sodišče jasno izrazilo stališče, da šikanozna zahteva v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice. Zlorabo pravice pa je treba presojati tako, kot izhaja to iz sodne prakse. Kljub vsem zapisanem v izpodbijani odločbi in trditvam v dopisu z dne 26. 2. 2021 IP ni mogel slediti stališču organa, da je popolno ugotovil dejstva, ki so pomembna za presojo obstoja zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Kot je ugotovil IP, zahteva z dne 23. 9. 2020 ni bila niti žaljiva niti nespoštljiva, prav tako ni vsebovala negativnih vrednostnih sodb ali provokacij ter v ničemer ni kazala na to, da bi imela prosilka namen ovirati delo organa. Tako ne moremo govoriti o šikanozni vlogi. Ker morajo biti za omejitev ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja izpolnjeni določeni pogoji, ki v obravnavani zadevi niso podani, je IP pritožbi prosilke ugodil.

 

Za pravilno in zakonito presojo dejanskega stanja v obravnavani zadevi niso relevantne osebne okoliščine prosilke (npr. da je prosilka družbenik organa) niti navedbe, da je določene dokumente prejela na skupščini organa. Skladno z ZDIJZ izdane odločbe učinkujejo »erga omnes« (tj. enako nasproti kateremukoli prosilcu), kar pri posredovanju informacij javnega značaja pomeni, da mora biti posredovana informacija enaka za vse, ne glede na to, kdo jo je zahteval. Položaj prosilke po ZDIJZ torej ni relevanten, splošna napotitev na spletne strani AJPES in prosto dostopne informacije na navedeni spletni strani pa je preveč splošna in nepregledna, da bi jo IP lahko upošteval kot relevantno oz. kot napotitev na javno objavljene podatke, ki jo sicer omogoča peti odstavek 6. člena ZDIJZ. Napotitev na spletno stran bi IP lahko hipotetično upošteval, če bi organ kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava sledil določbi 11. odstavka 10.a člena ZDIJZ in bi tovrstne podatke objavil na svoji spletni strani.

 

Iz Registra zavezancev za informacije javnega značaja (https://www.ajpes.si/RZIJZ/) je razvidno, da je DOM STAREJŠIH OBČANOV GORNJA RADGONA d.o.o. vpisan med zavezance za informacije javnega značaja tako na podlagi druge alineje prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava (konkretno Občine Gornja Radgona) kot tudi na podlagi 1. alineje prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ kot izvajalec javne službe, ki ni javno podjetje ali oseba javnega prava, na podlagi pogodbe (konkretno Pogodbe o koncesiji, št. 45303-53/2007 z dne 24. 6. 2008 in Pogodbe o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo). Organ je torej, kot izhaja iz RZIJZ, izvajalec javne službe ter hkrati tudi poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

 

ZDIJZ v osmem odstavku 1.a člena določa, da če je nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe zavezan tako po 1. členu tega zakona, kot tudi po drugem odstavku tega člena (tj. zavezani poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, op. IP), se v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil ali javne službe, uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo dostop do informacij za organe, sicer pa določbe, ki urejajo dostop do informacij za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

 

Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Pojem informacije javnega značaja za zavezance iz 1. člena tega zakona, tj. tudi za izvajalce javnih služb, ureja prvi odstavek 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

  1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
  2. organ mora z njo razpolagati in
  3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Medtem pa pojem informacije javnega značaja za zavezance iz 1.a člena ureja 4.a člen ZDIJZ, ki določa, da je v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacija javnega značaja:

  • informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;
  • informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

 

Iz navedenih definicij je razvidno, da so informacije javnega značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava opredeljene bistveno ožje kot informacije pri organih. Če zahtevani podatki zapadejo pod definicijo javnega značaja iz 4.a člena, vprašanje, ali določen podatek pri izvajalcu javne službe nastane v povezavi s to javno službo, tako ni odločilen za odgovor na vprašanje, ali sploh gre za informacijo javnega značaja tudi po 4. členu ZDIJZ. Če gre za informacijo javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, ni sporno, da gre še toliko bolj za informacijo javnega značaja tudi po 4. členu ZDIJZ. Hkrati pa prvi odstavek 6.a člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe o izjemah iz prvega odstavka 6. člena dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena, in sicer:

  • podatek o vrsti posla;
  • o pogodbenem partnerju, in sicer za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja;
  • pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil;
  • datum in trajanje posla in
  • enaki podatki iz aneksa k pogodbi

 

Na podlagi prve alineje prvega odstavka 4.a člena so informacije javnega značaja v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava med drugim tudi informacije o izdatkih na podlagi sklenjenega pravnega posla o svetovalnih ali drugih storitvah in o izdatkih po avtorskih pogodbah. Dostop do zahtevane informacije javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava se, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje 4.a člena ZDIJZ, dovoli ne glede na določbe 6. člena tega zakona, ki sicer določa, kdaj se prosilcu dostop do zahtevane informacije zavrne. Tretji odstavek 6.a člena sicer določa izjemo (od izjeme), po kateri zavezanci dostop do osnovnih podatkov o poslih lahko zavrnejo, vendar to ne velja za pravne posle, ki obsegajo donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske in druge intelektualne storitve ali druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek. Po prvem odstavku 6.a člena so osnovni podatki o sklenjenih pravnih poslih: podatek o vrsti posla, o pogodbenem partnerju (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe, oziroma osebno ime in kraj bivanja, če gre za fizično osebo), pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil, datum in trajanje posla ter enaki podatki iz aneksa k pogodbi. Glede na postavljeno zahtevo z dne 23. 9. 2020 je jasno, da je prosilka zahtevala absolutno javne podatke, s katerimi organ tudi razpolaga, saj je na poziv IP z dne 11. 3. 2021 posredoval dokument, ki ga je poimenoval »Pregled sklenjenih pravnih poslov za svetovalne storitve, odvetniške storitve, avtorske pogodbe in druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek, za obdobje od 13. 1. 2015 do 31. 8. 2020«. IP je ugotovil, da je navedeni dokument z zahtevanimi podatki, prosto dostopa informacija javnega značaja.

 

Organ je sicer svojo zavrnitev do zahtevanih podatkov utemeljeval tudi z argumenti, da za njihovo razkritje ni podan javni interes, niti ne gre za podatke o porabi javnih sredstev. Argumenti so po mnenju IP neutemeljeni, saj je zakonodajalec izrecno določil (in s tem uzakonil javni interes), da so ne glede na obstoj izjem od prostega dostopa absolutno javno dostopni vsi ti podatki, ki jih je zahtevala prosilka. Prosilka je opis zahtevanih podatkov povzela po določbi 6.a člena ZDIJZ. Ti podatki so po slovenski zakonodaji absolutno javni, kar pomeni, da se dostop do njih dovoli, četudi javni interes glede razkritja ni močnejši od interesa zavezanca za omejitev dostopa do zahtevane informacije.

 

Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval tudi na preostale izjeme od prostega dostopa (poslovno skrivnost po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), kar na odločitev v obravnavani zadevi ne more vplivati, saj je prosilka zahtevala dostop do absolutno javnih podatkov. Možnost dostopa javnosti do osnovnih podatkov o pravnih poslih, ki obsegajo, svetovalne, avtorske, in druge intelektualne storitve, torej do podatkov o vrsti posla, pogodbenem partnerju, pogodbeni vrednosti in višini posameznih izplačil ter o datumu in trajanju posla je presojalo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi, št. U-I-52/16 z dne 12. 1. 2017, in odločilo, da nacionalna pravna ureditev, ki določa absolutno razkritje spornih podatkov, brez izjeme, brez možnosti sklicevanja na poslovno skrivnost, in tudi za nazaj, ni v neskladju z Ustavo RS.

 

Trditvam organa, da gre pri zahtevanih informacijah za varovane osebne podatke, saj so iz zahtevanih dokumentov razvidna odvetnikova opravila, ki so zaupna, IP ni mogel slediti, saj je prosilka želela prejeti podatke iz posameznih pogodb in ne vsebine storitve (mnenje, stališče, ravnanje). Glede odnosa odvetnik-stranka pa IP opozarja na stališče v odločbi, št. 090-282/2016/13 z dne 13. 3. 2017, da zgolj informacija o višini stroška, skupaj s podatkom npr. »pravno mnenje«, »konferenca s stranko«, »priprava pogodbe« ipd., brez drugih informacij, ne razkriva same vsebine razmerja. Navedeno stališče je potrdilo tudi Upravno sodišče v sodbi, št. I U 787/2017-37 z dne 19. 6. 2019. V točki 13 obrazložitve je zapisalo, da »se po presoji sodišča odvetniška zasebnost nanaša le na odvetnikovo dolžnost, da kot poklicno tajnost varuje vse, kar mu stranke v zvezi z njegovim delom zaupajo, torej na dejstva, razmerja, stvari, prostore, podatke in komunikacije, ki so v vsebinski zvezi z opravljanjem odvetniškega poklica« in nadaljuje, da to po naravi stvari ne morejo biti deli informacij, iz katerih ni razvidno kakršnokoli svetovanje stranki oz. druga vsebina posamezne odvetniške storitve. Poleg tega, kadar odvetnik nastopa v vlogi opravljanja odvetniškega poklica, njegovo osebno ime ni varovan osebni podatek, saj so podatki javno dostopni v imeniku odvetnikov. Tudi sodišče je v navedeni sodbi pritrdilo stališču, da v vlogi varovanih podatkov ne morejo nastopati podatki o odvetnikih (tč. 11 obrazložitve).

 

Podatki, ki jih je zahtevala prosilka, so absolutno javni, zato IP v postopek ni pozival stranskih udeležencev (pogodbenih strank), saj je skladno z a26.a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

 

Ker je organ napačno uporabil materialni predpis, je IP pritožbi prosilke ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo odpravil in s svojo odločbo sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ mora prosilki posredovati fotokopijo dokumenta »Pregled sklenjenih pravnih poslov za svetovalne storitve, odvetniške storitve, avtorske pogodbe in druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek, za obdobje od 13. 1. 2015 do 31. 8. 2020«. Ker je prosilka glede oblike seznanitve navedla dve možnosti, je IP odločil, da ji organ posreduje podatke v obliki, kot jih je posredoval IP, tj. v fizični obliki.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

                       

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 

 

 

[1] Npr. odločbe IP, št. 090-148/2020/3 z dne 31. 8. 2020, št. 090-211/2016/9 z dne 18. 11. 2016, št. 090-254/2015/2 z dne 26. 11. 2015, št. 090-19/2016 z dne 12. 5. 2016, št. 090-117/2012/3 z dne 20. 6. 2012, vse dostopne na spletni strani https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-značaja/iskalnik-po-odločbah/.