prosilec - Direkcija za vode

Številka: 090-233/2026/7

Datum: 18. 8. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu, št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….. z dne 22. 5. 2026, zoper odločbo Direkcije Republike Slovenije za vode, Mariborska cesta 88, Celje (v nadaljevanju organ), št. 0900-62/2026-13 z dne 18. 5. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilke z dne 22. 5. 2026 se delno ugodi in se odločba Direkcije Republike Slovenije za vode št. 0900-62/2026-13 z dne 18. 5. 2026, delno odpravi ter se odloči: »Organ je dolžan prosilki v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati naslednje dokumente:

- Program del: Mirna, odsek Moravče pri Gabrovki - vzdrževalna dela, št. programa 24-6, junij 2024 (s prilogami od G.1 do G.8), na način, da prekrije ime in priimek projektanta na naslovni strani dokumenta in na vsaki strani prilog (razen predračuna).

- Poročilo z dne 13. 2. 2024, ki ga je pripravil izvajalec del na način, da prekrije:

• ime in priimek osebe v 1. vrstici in naslov (hišna št.) v 2. vrstici na 2. strani dokumenta,
• ime in priimek osebe, ki je dokument pripravila na 4. strani dokumenta.

- Zapisnik o prevzemu izvedenih del z dne 10. 12. 2025, na način, da prekrije ime, priimek in podpis prisotne osebe s strani izvajalca del v drugi vrstici.

- Gradbeni dnevnik za program 24-6 za vzdrževalna dela na vodotoku na območju reke Mirne, odsek Moravče (leto 2025) na način, da prekrije:

·            ime in priimek odgovornih oseb na 2. strani dokumenta (List št. 2), pod točko 10. (Podatki o  

       osebah, odgovornih za sestavo) ter podpise teh oseb na vsaki strani gradbenega dnevnika.

- Knjigo obračunskih izmer za program št. 24-6, razen strani od 7 do 10, na način, da prekrije:

·        ime, priimek in podpis sestavljalca na uvodnem listu ter njegov podpis na vsaki strani dokumenta.

- Delovni nalog št. 10/25 z dne 24. 1. 2025, za izvedbo posameznih del in nalog iz letnega programa dela javne službe na območju spodnje Save za leto 2025«.

2. V preostalem delu se pritožba zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilka je dne 17. 4. 2026 na organ naslovila zahtevo za pridobitev dokumentacije v zvezi s projektom potok Mirna in ogledom na parc. št. …, k.o. 1845 Moravče. Zahtevala je:

1. Seznam prisotnih oseb (uradne osebe uslužbencev DRSV, Sektorja za varstvo voda in zunanjih nadzornikov), ki so se udeležile ogleda na njenem naslovu dne, 17. 4. 2026 ob 09:10,

2.  Zapisnik ogleda z dne 17. 4. 2026: kopijo uradnega zaznamka ali zapisnika, ki so ga prisotne osebe dolžne sestaviti po uradni dolžnosti,

3. Končni zapisnik o prevzemu del: kopijo zapisnika o kakovostnem in količinskem prevzemu opravljenih del iz novembra/decembra 2025, s katerim je g. … potrdil zaključek del na njeni parceli št. …,

4. Poročilo o sanaciji: dokumentacijo, iz katere je razvidno, na kakšen način je bila potrjena vzpostavitev zemljišča v prvotno stanje (skladno  z 100. členom ZV-1) pred uradnim zaprtjem projekta in

5. Projektno dokumentacijo sanacije: tehnični del, ki ga je pripravila gospa … (…), v delu, ki se nanaša na sanacijo njenega dvorišča in priobalnega pasu.

Prosilka je dodatno navedla, da informacije potrebuje za uveljavljanje odškodninske odgovornosti zaradi poškodbe infrastrukture.

Organ je prosilko pozval na dopolnitev zahteve in prosilka je svojo zahtevo dopolnila dne 20. 4. 2026 ter natančneje navedla, katere podatke zahteva. Navedla je, da zahteva:

1. Zapisnik o stanju pred začetkom del (ničelno stanje): zapisnik in vso dokumentacijo, ki bi jo moral izvajalec (…) ali nadzornik (g. … ) opraviti pred vstopom mehanizacije na njeno parcelo dne 4. 11. 2025,

2. Končni zapisnik o prevzemu del in sanaciji in sicer uradni dokument, s katerim je bila potrjena vzpostavitev zemljišča v prvotno stanje skladno s 3. odstavkom 100. člena ZV-1,

3. Gradbeni in nadzorni dnevnik: vse zapise iz dnevnika izvajanja del, ki se nanašajo na parcelo št. … , k.o. Moravče, vključno z vpisi o prisotnosti nadzornika na lokaciji,

4. Uradni zaznamek ogleda z dne 17. 4. 2026: kopijo zapisnika, ki bi ga uradne osebe morale sestaviti na terenu vključno z identifikacijo vseh prisotnih oseb, ki so na njeni posesti izvajale ustrahovanje,

5. Dokumentacijo o projektu »Potok Mirna«: Tehnični načrt sanacije brežine v delu, ki posega v priobalni pas njene nepremičnine.

6. Pravno podlago za poseg in vstop na nepremičnino…: zahteva uradni dokument (projektni nalog, nalog za delo, odločbo ali sklep), ki je izvajalcu podelil pravico za vstop na njeno posest, uporabo dvorišča kot gradbiščne poti in vzpostavitev deponije skalnega materiala dne 4. 11. 2025.

(2) Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo, št. 0900-62/2026-13 z dne 18. 5. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločbo), s katero je zahtevo zavrnil. Organ je pojasnil, da je opravil poizvedbo pri pristojni notranji organizacijski enoti, Uradu za vzdrževanje voda, Sektor območja Spodnje Save, na podlagi katere je bilo ugotovljeno, da ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve. Organ je podal tudi pojasnilo glede vzdrževalnih del, skladno s programom vzdrževanja.

(3) Prosilka je dne 22. 5. 2026 vložila pritožbo, v kateri zatrjuje, da izpodbijana odločba vsebuje težje kršitve materialnega prava. Navaja, da z izvajalcem del ali naročnikom del niso nikoli sklenili, podpisali ali ustno odobrili nikakršnega dogovora, pisnega soglasja, vstopne pogodbe ali zapisnika. Navedba neresničnih podatkov izpolnjuje vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine po 259. členu KZ-1. Pred vzpostavitvijo gradbiščnega manipulacijskega prostora na zasebnem zemljišču, bi morala biti izdana in vročena odločba o začasni uporabi zemljišča po ZUP, kar je bilo v celoti opuščeno. Nadalje pritožbo nadaljuje z navedbo, da sklicevanje organa na 15-metrski priobalni pas ter da je njena parcela služila samo kot manipulacijski prostor, pomenijo nerazumevanje ZV-1. Citira 3. odstavek 100. člena ZV-1 glede vzpostavitve zemljišča v prvotno stanje. Sklicuje se tudi na določila Stvarnopravnega zakonika glede služnostne pravice. Trditve organa, da organ kot investitor in nadzorni organ ne razpolaga z gradbenim dnevnikom, poročilom o sanaciji in končnim zapisnikom o prevzemu del, ker ti dokumenti domnevno obstajajo pri koncesionarju, predstavljajo sistemski in finančni škandal. Prosilka se sklicuje na določbe Gradbenega zakona (GZ-2) in navaja, da bo odločba predana v obravnavo Računskemu sodišču RS in Komisiji za preprečevanje korupcije. Glede priznanja materialne škode navaja, da je izvajalec ponudil delno odpravo škode, ki ni ustrezna s pravili gradbene, biotehniške stroke. Zavrača navedbe organa o uspešni sanaciji. V prilogi posreduje slikovni material glede povzročene škode, iz katerega so razvidne luknje v škarpi, mehanske poškodbe bivalne infrastrukture, zbita gola prst in protipravno vzpostavljena deponija težkih skal sredi dvorišča. Prosilka še dodatno navaja, da bo poškodbe odpravila v lastni režiji, celoten znesek pa bo izterjan po sodni poti, neposredno preko zavarovalnice.

(4) Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil IP v pristojno reševanje.

Pritožba je delno utemeljena.

(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) Sporno v konkretni zadevi je vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, ki jih je zahtevala prosilka.

(7) IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa ter vprašanje načina seznanitve, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

(8) Iz definicije informacije javnega značaja (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1.     informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2.     organ mora z njo razpolagati in

3.     nahajati se mora v materializirani obliki.

(9) Kot izhaja iz zgoraj navedene določbe, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, odgovorov, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo.

ZDIJZ prosilcem ne nudi pravice od organa terjati odgovorov na vprašanja oziroma zahtevati pojasnila, prav tako od organov ne zahteva, da analizirajo razpoložljive podatke in dokumente in mu pripravijo odgovor, da bi ugodili zahtevi prosilca. Organi torej niso dolžni odgovarjati na vprašanja v okviru postopka po ZDIJZ, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru mora organ prosilcu posredovati predmetni dokument.

(10) IP je za namen reševanja pritožbenega postopka organu poslal poziv št. 090-233/2026/2 z dne 1. 7. 2026, v katerem ga je pozval na predložitev zahtevanih dokumentov in na dodatna pojasnila. Organ je na poziv odgovoril dne 10. 7. 2026. V odgovoru je pojasnil, da posreduje zahtevane dokumente, in sicer zahtevo prosilke z dne 17. 4. 2026, dopis o ureditvi priobalnega zemljišča vodotoka Mirna v Moravčah št. 35500-697/2026-3 z dne 22. 4. 2026 (priloga izpodbijane odločbe), dokumentacijo, ki vsebuje zahtevane informacije (program del, gradbeni dnevnik, knjigo obračunskih izmer, zapisnik o prevzemu del, delovni nalog), zaslonske slike korespondence s pristojnim sektorjem, pojasnilo in opredelitev do pritožbenih navedb. V opredelitvi do pritožbenih navedb je organ pojasnil, da so dela na odseku na vodotoku Mirna v Moravčah na podlagi pobude lastnika pribežnega zemljišča in ogleda na terenu s strani rečnega nadzornika, uvrstili v Program javne službe na območju Spodnje Save za obdobje 1. 1. 2025 do 31. 12. 2025. Koncesionar za urejanje voda je pripravil program izvedbe del. Po uspešni recenziji je organ izdal delovni nalog za izvedbo teh del. Nadzor nad izvedbo del je opravil njihov gradbeni nadzornik. Ker gre za vzdrževalna dela, ni potrebno voditi gradbenega dnevnika, knjigo obračunskih izmer in gradbenega nadzora. Ker pa je to predvideno v letni pogodbi za izvajanja javne službe urejanja voda, sta dnevnik in knjiga obračunskih izmer vodena, prav tako se je izvajal gradbeni nadzor ter opravil pregled izvedenih del. Navedel je, da je bilo prosilki pojasnjeno, da se dokumentacija, ki jo poseduje, nanaša izključno na dela na vodotoku, ki so predmet programa izvedbe del. Izvajalec je skladno z drugim odstavkom 103. člena ZV-1, dolžan odpraviti morebitno škodo, povzročeno zaradi izvedbe del. Za odpravo morebitne škode ni predvidena izdelava projektne dokumentacije in ne poročila o sanaciji, saj gre za dogovor med izvajalcem in oškodovancem. Izvajalec je deloma odpravil škodo, celotno odpravo škode pa mu preprečuje prosilka. Prosilka je dostavila zahtevek za odškodnino na podlagi ponudbe podjetja, katerega lastnica je sama, s popisom del in predračunom. Skladno z ZV-1 je upravičena do odškodnine le v primeru, da izvajalec ni uspel odpraviti škode zaradi omejitev v ZV-1 in ne zaradi preprečevanja izvajalcu s strani oškodovanca.

(11) Glede na posredovane dokumente, je IP organu poslal dodatni poziv št. 090-233/2026/5 z dne 28. 7. 2026, za pojasnilo, kateri posamezni točki prosilkine zahteve in dopolnitve zahteve, le-ti ustrezajo (za vsak posamezen dokument) in popis spisa št. 0900-62/2026, skupaj s spisovno dokumentacijo. Organ je v odgovoru z dne 3. 8. 2026 pojasnil, da:

- 1. alineji zahteve ustreza Program del - tehnični del: Mirna - odsek Moravče pri Gabrovki (Priloga 1). V programu del je zapisano obstoječe stanje (ničelno) s fotografijami.

-  2. alineji zahteve ustreza zapisnik o prevzemu izvedenih del (Priloga 5).

- 3. alineji zahteve ustreza gradbeni dnevnik (Priloga 3) in knjiga obračunskih izmer (Priloga 4).

- 4. alineji zahteve ustreza zapisnik s terenskega ogleda, ki je bil opravljen s strani izvajalca del (v prilogi 6, stran 14).

- 5. alineji zahteve ustreza Program del – tehnični del: Mirna - odsek Moravče pri Gabrovki (Priloga 1).

- 6. alineji ustreza Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15, 65/20, 35/23 – odl. US, 78/23 – ZUNPEOVE in 52/24 –odl. US). Dodatno je pojasnil, da so vsi ostali dokumenti pomembni za širšo sliko oziroma razumevanje dotičnega primera.

(12) Glede na pojasnila organa in predložene dokumente, IP ugotavlja, da organ z določenimi zahtevanimi dokumenti oziroma podatki razpolaga v materializirani obliki, vendar z izpodbijano odločbo ni odločil o njihovem dostopu. Zato je v nadaljevanju IP presojal, ali ti dokumenti izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in ali je dostop do njih dopusten, oziroma ali obstajajo izjeme, ki bi pomenile razlog za zavrnitev dostopa.

Glede 1. točke dopolnitve zahteve (zapisnik in vsa dokumentacija pred začetkom del):

(13) Iz pojasnil organa izhaja, da obstoječe (ničelno) stanje pred začetkom del izhaja iz dokumenta:  Mirna, odsek Moravče pri Gabrovki - vzdrževalna dela, št. programa 24-6, junij 2024 (v nadaljevanju Program del). Iz dokumenta izhaja, da je investitor projekta MNVP - Direkcija RS za vode, izdelal pa ga je izvajalec del ..., ki izvaja gospodarsko javno službo na področju urejanja voda na območju spodnje Save. Iz Programa del izhaja, da obravnava vzdrževalna dela na reki Mirni, ki se bodo izvajala na območju Nature 2000 in ekološko pomembnega področja. Iz Programa del izhaja obstoječe stanje tega območja, predvidena dela, ki se bodo izvajala, način izvedbe del, predračun in analize cen. Določeno je, da se dela organizirajo na način, da se v največji možni meri prepreči onesnaženje z naftnimi derivati in ostalimi strupenimi snovmi ter zmanjša kalnost vode, hkrati pa se čas izvajanja dejavnosti prilagodi naravovarstvenim smernicah. IP je zato pri svoji odločitvi izhajal iz dejstva, da so dela financirana iz javnih sredstev, pa tudi iz dejstva, da se zahteva nanaša na okoljske podatke. Absolutno javni so tako podatki glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in drugi podatki, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja (v nadaljevanju ZVO-2). Upoštevati je torej treba tako ZVO-2, kot tudi Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega sredstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju Aarhuška konvencija). Za okoljske informacije namreč zaradi določil te konvencije ne velja nobena izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). IP še pojasnjuje, da dostop do okoljskih podatkov ureja prvi odstavek 160. člena ZVO-2, na podlagi katerega morajo državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določa ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja. V tem delu ZVO-2 torej jasno napotuje na Aarhuško konvencijo in ZDIJZ. 160. člen ZVO-2 v drugem odstavku določa, da so okoljski podatki tudi podatki o stanju okolja in njegovih delov ter o dejavnostih, vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali na sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil, vodenje registrov in evidenc, vključno s temi akti, registri in evidencami. Skladno s 3. členom ZVO-2 pa je okolje tisti del narave, kamor seže ali bi lahko segel vpliv človekovega delovanja. V zvezi z ugotovitvijo, da gre v obravnavanem primeru za podatke, ki so že po samem zakonu absolutno javni, IP še dodaja, da a26.a člen ZDIJZ določa, da je v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

(14) IP je ugotovil, da Program del ustreza 1. točki dopolnitve zahteve in da izpolnjuje vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja. IP je ob pregledu dokumenta v nadaljevanju ugotovil, da vsebuje osebne podatke in po uradni dolžnosti preveril, ali gre za varovane osebne podatke, ki niso prosto dostopna informacija javnega značaja v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev, ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

(15) ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:

1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in

2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

(16) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljevanju posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

(17) IP je vpogled v Program del in ugotavlja, da ta vsebuje določene osebne podatke, in sicer:

- ime, priimek projektanta in ime, priimek direktorja na naslovni strani ter ime in priimek projektanta na vsaki strani prilog. IP ni našel pravne podlage za razkritje imena in priimka projektanta projekta, zato je ta podatek varovan osebni podatek. Za podatek o imenu in priimku direktorja izvajalca del na naslovni strani dokumenta, pa IP ugotavlja, da je javen podatek. Imena, priimki in podpisi zastopnikov gospodarskih družb, katerih vpis v javni register je obvezen, niso varovani osebni podatki. Identifikacijski podatki o osebah, pooblaščenih za zastopanje subjektov, se namreč vpisujejo v javni register v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru. IP je na podlagi vpogleda v Poslovni register, ki ga vodi AJPES, ugotovil, da so podatki o imenu in priimki direktorja podjetja javni in niso varovani osebni podatki. IP je organu dolžan posredovati navedeni dokument z uporabo instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ in prosilcu omogočiti dostop do dokumentov s prekritimi varovanimi osebnimi podatki na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(18) IP ugotavlja, da je predmetni dokument vsebuje posamezne priloge in predračun. Ker je bil predmet prosilkine zahteve le tehnični del načrta, IP ocenjuje, da predračun ni del zahteve, zato je odločil, da organ prosilki posreduje le dokument s prilogami (od G.1 do G.8), torej tehnični načrt projekta. IP ob tem poudarja, da sta tako organ in IP vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločiti preko zahteve. Ker je IP ugotovil, da ime in priimek projektanta ni javen podatek, saj IP ni našel pravne podlage za njegovo razkritje, ga je organ dolžan prekriti na vsaki strani prilog, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(19) IP ugotavlja, da je organ je  v prilogi odgovora na poziv IP z dne 10. 7. 2026 priložil dokument imenovan Poročilo z dne 13. 2. 2024, ki ga je pripravil izvajalec del glede stanja, poškodbah na vodni infrastrukturi, oziroma priobalnih zemljiščih, ogroženih območjih, delih, izrednih hidroloških in drugih stanj, ukrepih, izrednih dogodkih, popravah, ter drugih pomembnih podatkih za urejanje voda in izvajanje koncesije na tem območju. IP po pregledu tega dokumenta ugotavlja, da tudi ta dokument ustreza 1. točki dopolnitve zahteve in vsebuje nekatere osebne podatke, in sicer:

- ime in priimek posameznika v 1. vrstici na 2. strani dokumenta ter naslov (hišna št.) v 2. vrstici na 2. strani dokumenta. IP ugotavlja, da gre za varovane osebne podatke in jih ni dopustno razkriti javnosti.

-  ime in priimek osebe, ki je dokument pripravila na zadnji strani (4. stran) dokumenta, za katerega IP ni našel pravne podlage za razkritje. Ker gre za varovane osebne podatke, jih je organ dolžan prekriti na način, kot je določen v 1. točki izreka te odločbe.

Glede 3. točke zahteve in 2. točke dopolnitve zahteve (končni zapisnik o prevzemu del)

(20) IP ugotavlja, da je v prilogi odgovora na poziv IP z dne 10. 7. 2026, organ posredoval zapisnik o prevzemu izvedenih del z dne 10. 12. 2025, za program Mirna, odsek Moravče pri Gabrovki (v nadaljevanju zapisnik o prevzemu del). IP ugotavlja, da zapisnik o prevzemu del ustreza zahtevani dokumentaciji iz 3. točke zahteve in 2. točke dopolnitve zahteve.

(21) IP na podlagi vpogleda v zapisnik o prevzemu del, ugotavlja da vsebuje določene osebne podatke, in sicer vsebuje ime, priimek in podpis prisotnih oseb. IP je ugotovil, da gre v prvi vrstici pod rubriko prisotni, za zaposleno osebo pri organu, ki je javni uslužbenec. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Podpis pa je  sestavni del identifikacijskih podatkov in zato ni varovan. IP glede na navedeno ugotavlja, da obstaja pravna podlaga za razkritje navedenega podatka. Glede imen, priimkov in podpisov prisotnih oseb s strani izvajalca del, pa IP ugotavlja, da gre v primeru posameznika, ki je naveden v prvi vrstici pod rubriko prisotnih s strani izvajalca, za osebne podatke osebe, ki je v dokumentu navedena v vlogi pooblaščenega inženirja, saj je naveden v imeniku pooblaščenih inženirjev[1], ki je javno dostopen na podlagi 12. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZAID). 12. člen ZAID predstavlja pravno podlago za razkritje vseh navedenih osebnih podatkov, saj določa, da so med drugim javni podatki o osebnem imenu pooblaščenega arhitekta in inženirja, poklicnem nazivu, identifikacijski številki, itd. IP pa ugotavlja, da se posameznik, ki je naveden v drugi vrstici pod rubriko prisotnih s strani izvajalca, ne nahaja v imeniku pooblaščenih inženirjev, niti IP ni našel druge pravne podlage za njihovo razkritje, zato njegovih osebnih podatkov, kot je ime, priimek in podpis, ni dopustno razkriti in jih je organ dolžan prekriti na način, ki je določen v 1. točki izreka te odločbe.

Glede 3. točke dopolnitve zahteve (gradbeni in nadzorni dnevnik)

(22) Prosilka je v 3. točki dopolnitve zahteve zahtevala gradbeni in nadzorni dnevnik, oziroma vse zapise iz dnevnika izvajanja del, ki se nanašajo na parcelo št. …, k.o. Moravče, vključno z vpisi o prisotnosti nadzornika na lokaciji. IP ugotavlja, da je organ  v prilogi odgovora z dne 10. 7. 2026 priložil gradbeni dnevnik in knjigo obračunskih izmer v zvezi z vzdrževalnimi deli na reki Mirni, pri odseku za Moravče (PRG 24-06).

(23) IP je vpogledal v gradbeni dnevnik in ugotavlja, da vsebuje nekatere osebne podatke, in sicer:

- ime, priimek, poklicni naziv odgovornega vodja del na 1. strani dokumenta (List št. 1), pod točko 3 (Podatki o izvajalcu) in njegov podpis na vsaki strani dokumenta, ki jih je dopustno razkriti na podlagi 12. člena ZAID, saj so podatki javno dostopni v imeniku pooblaščenih inženirjev.

- ime, priimek in poklicni naziv odgovornega nadzornika del 2. strani dokumenta (List št. 2), pod točko 7 (Podatki o nadzorniku) in njegov podpis na vsaki strani dokumenta, za katere IP ugotavlja, da obstaja pravna podlaga za njihovo razkritje na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev.

- ime in priimek odgovornih oseb na 2. strani dokumenta (List št. 2), pod točko 10 (Podatki o osebah, odgovornih za sestavo) in podpise teh oseb na vsaki strani gradbenega dnevnika, za katere IP ugotavlja, da so varovani osebni podatki in ni pravne podlage za njihovo razkritje, zato teh podatkov ni dopustno razkriti in jih je organ dolžan prekriti na način kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(24) IP ugotavlja, da Knjiga obračunskih izmer vsebuje določene osebne podatke, in sicer:

- ime, priimek, izobrazbo odgovornega nadzornika del na uvodnem listu ter podpis na vsaki strani dokumenta, ki jih je dopustno razkriti javnosti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ,

- ime, priimek, izobrazbo in podpis odgovornega vodje del v uvodnem listu ter podpis na vsaki strani dokumenta, ki jih je dopustno razkriti javnosti na podlagi 12. člena ZAID,

- ime, priimek, izobrazbo in podpis sestavljalca na uvodnem listu pod rubriko »sestavljalec« ter njegov podpis na vsaki strani dokumenta. Te osebne podatke ni dopustno razkriti, saj ne obstaja pravna podlaga za njihovo razkritje.

Organ je dolžan prosilki dolžan omogočiti delni dostop do dokumenta, razen, razen strani od 7 do 10, za katere IP ocenjuje, da se ne nanašajo na predmet zahteve.

Glede 2. točke zahteve in 4. točke dopolnitve zahteve (zapisnik, uradni zaznamek ogleda z dne 17. 4. 2026)

(25) Organ je v odgovoru z dne 3. 8. 2026 pojasnil, da tej alineji zahteve ustreza zapisnik s terenskega ogleda, ki je bil opravljen s strani izvajalca. IP ob vpogledu v dokument z dne 20. 4. 2026 ugotavlja, da  gre dejansko za obvestilo o izvedenem terenskem ogledu, ki ga je prosilki predhodno že posredoval izvajalec del. IP ugotavlja, da dokument sicer ni poimenovan kot zapisnik ali uradni zaznamek, vendar je potrebno dokument presojati glede na njegovo vsebino. Iz obvestila z dne 20. 4. 2026 izhaja, da je izvajalec del prosilko obvestil o izvedenem ogledu na terenu dne 17. 4. 2026, ki ga je opravil brez njene prisotnosti in ji predlagal ukrepe za vzpostavitev stanja, skladnega z dejansko rabo zemljišč. IP pojasnjuje, da je namen postopka po ZDIJZ dostop oziroma seznanitev prosilca z informacijami, s katerimi prosilec še ne razpolaga. Ta namen pa je bil dosežen s tem, ko je prosilka zahtevani dokument prejela, pa čeprav na drugi pravni podlagi in s strani drugega organa. IP ugotavlja, da prosilka glede predmetnega dokumenta nima več pravovarstvenega interesa, da ga ponovno pridobi, saj je razvidno, da z njim že razpolaga.

Glede 5. točke zahteve in 5. točke dopolnitve zahteve (projektna dokumentacija o projektu »Potok Mirna«: Tehnični načrt sanacije)

(26) Prosilka je zahtevala tehnični načrt dokumentacije, ki ga je izdelala zaposlena pri izvajalcu del v delu, ki se nanaša na sanacijo njenega dvorišča in priobalnega pasu. Organ je v prilogi odgovora na poziv IP z dne 10. 7. 2026 pojasnil, da tej točki zahteve ustreza dokument Program del: Mirna, odsek Moravče pri Gabrovki - vzdrževalna dela, št. programa 24-6, do katerega se je IP opredelil že v 17. in 18. odstavku te odločbe (v okviru 1. točke dopolnitve zahteve) in organu naložil posredovanje predmetnega dokumenta, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, zato se IP na tem mestu ne ponavlja. 

Glede 6. točke dopolnitve zahteve (pravna podlaga za poseg, uradni dokument)

(27) Prosilka je zahtevala pravno podlago za poseg in vstop na nepremičnino oziroma uradni dokument (projektni nalog, nalog za delo, odločbo ali sklep), ki je izvajalcu podelil pravico za vstop na njeno posest, uporabo dvorišča kot gradbiščne poti in vzpostavitev deponije skalnega materiala z dnem 4. 11. 2025. Organ je odgovoru z dne 10. 7. 2026 priložil delovni nalog št. 10/25 z dne 24. 1. 2025, v odgovoru z dne 3. 8. 2026 pa pojasnil, da pravno podlago predstavlja ZV-1[2]. IP ugotavlja, da je s pravno podlago organ prosilko seznanil že z dopisom št. 35500-697/2026-3 z dne 22. 4. 2026 (ki ga je prosilki ponovno poslal kot prilogo izpodbijane odločbe), v katerem ji je podal pojasnilo glede pravne podlage (4. člen, 37. člen, 86. člen ZV-1), na podlagi katere je upravljanje voda in vodnimi in priobalnimi zemljišči v pristojnosti države in da mora lastnik priobalnega zemljišča, dovoliti dostop in začasno uporabo zemljišča za izvajanje javne službe. IP je vpogledal v dokument Delovni nalog št. 10/25 z dne 24. 1. 2025 za izvedbo posameznih del in nalog iz letnega programa dela javne službe na območju spodnje Save za leto 2025. Po pregledu navedenega dokumenta IP ugotavlja, da ta vsebuje nekatere osebne podatke, in sicer:

- ime, priimek, izobrazba nadzornika koncedenta v 9. točki, za katere IP ugotavlja, da obstaja pravna podlaga za njihovo razkritje na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za podatek v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.

- ime, priimek, izobrazbo pooblaščenega vodja del v 10. točki, ki ga je dopustno razkriti javnosti na podlagi 12. člena ZAID.

-  ime, priimek in podpis pooblaščenega predstavnika koncesionarja, za katerega je IP na podlagi vpogleda v Poslovni register, ki ga vodi AJPES, ugotovil, da so podatki o imenu in priimki direktorja podjetja javni in niso varovani osebni podatki, kot je pojasnjeno že zgoraj. Ker podpis izkazuje, kdo je v imenu subjekta (kot zakoniti zastopnik) storil določeno dejanje, je tudi podpis sestavni del identifikacijskih podatkov in zato ni varovan.

- ime, priimek in podpis pooblaščenega predstavnika koncedenta, katere je dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za podatek v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.

(28) IP na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve in pojasnil organa ugotavlja, da organ ne razpolaga z dokumentacijo, ki se nanaša na 1. in 4. točko zahteve, zato je v tem delu pritožbo zavrnil. IP poudarja, da ima prosilec po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo. IP dodatno pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Eventualno bi lahko seznam prisotnih oseb izhajal iz zapisnika o ogledu. Iz pojasnil organa in priložene dokumentacije pa izhaja, da se zapisnik sestanka ni opravil, ker za to ni bilo potrebe (niti ni zakonsko določeno), ker se v praksi akterji večinoma uspešno dogovorijo. Koncesionar je skladno z ZV-1, dolžan odpraviti morebitno škodo, povzročeno zaradi izvedbe del. Za ta namen izdelava projektne dokumentacije in poročila o sanaciji ni predvidena, ker gre za dogovor med izvajalcem in oškodovancem. Izvajalec je deloma odpravil škodo, glede preostalega dela odprave škode pa je oškodovanka dostavila zahtevek za odškodnino, do katere je upravičena le v primeru, da izvajalec ni uspel odpraviti škode zaradi omejitev iz 93., 94., 95. in 98. člena ZV-1 in ne zaradi preprečevanja izvajalcu s strani oškodovanca. Glede na pojasnila organa in skrbnega pregleda priložene dokumentacije, IP ugotavlja, da organ z zahtevano dokumentacijo v tem delu ne razpolaga. Navedena ugotovitev pa pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, zato se zahteva prosilke v tem delu zavrne, ker organ z dokumenti iz katerih bi izhajale zahtevane informacije, ne razpolaga. Ob tem IP poudarja še, da v pritožbenem postopku po določbah ZDIJZ nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa oziroma v ugotavljanje, ali bi moral razpolagati z določenimi informacijami. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve, in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

(29) IP se na tem mestu opredeljuje do pritožbenih navedb prosilke, da pritožbo vlaga tudi zoper dopis organa o ureditvi priobalnega zemljišča vodotoka Mirna v Moravčah št. 35500-697/2026-3 z dne 22. 4. 2026. Predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ, je odločba organa, o kateri je odločil o zahtevi prosilke in ne dopis organa, v katerem je prosilki podal določena pojasnila. Dopis organa tudi ne predstavlja pravnega akta (odločbe ali sklepa), s katerim bi se odločilo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristi posameznika v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja, zato zoper njega prosilka nima pravice do pritožbe.

(30) IP ugotavlja, da ostali pritožbeni razlogi (očitki o ponarejanju in uničenju uradnih listin, zlorabi ZV-1, oškodovanju javnih sredstev, o odškodnini itd.), niso v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da IP ni stvarno pristojen za odločanje o njihovi utemeljenosti, zato se IP do njih ne opredeljuje.

Sklepno

(31) IP je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, izpodbijano odločbo delno odpravil in s svojo odločbo sam rešil zadevo ter organu naložil, da mora prosilki posredovati dokumente v obliki delnega dostopa, na način, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(32) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali.

(33) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Sara Rupar, dipl. prav. (UN)

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica IP

[1] https://www.izs.si/imenik/pooblasceni-inzenirji/

[2] Zakon o vodah (ZV-1) (PISRS)